Kako naprej
Prosim za izkušnje. Stara sem petdeset let in z možem se ločujeva. Skupaj sva od dvajsetih let, vse sva počela skupaj, zadnji leti se je mož oddaljil in me nima več rad. Najhuje mi je povedati otrokom, ki sicer niso majhni (22 in 16),vendar sta na naju zelo navezana, kot družina smo bili zelo povezani. Zanima me, kako zaživeti naprej. Imela bom znatno manj financ, prijatelji so skupni, jaz sem vedno gnezdila in skrbela za družino, dejavnosti in druženje je bilo skupno. Prvič imam preveč časa, otroci so zrasli, starši pomrli, razen dveh dobrih prijateljic je družba skupna. Kako se znajti? Prosim za nasvete. Poleg vsega ga imam še vedno res rada.
Pha… Najprej razmišljaj kako boš uredila finance. Predvidevam da imaš glede prebivanja porihtan. Naslednja stvar je da si dobiš hobije izven poznane družbe (da se socialni krog širi). Hribi, kolesarstvo, ples, razni dogodki oz. karkoli ki vključuje druge ljudi. Slej al prej spoznaš nekoga drugega in življenje gre naprej.
Danes je treba pričakovati ločitev, tako da je pametno imeti strategijo v primeru če vse vrag vzame.
Samo brez panike.
Pozdravljeni.
Ločitev pogosto zamaje temelje našega smisla obstoja in identitete. Nihanje čustev je v času žalovanja po ločitvi pričakovano. Istočasno pa je ločitev tudi priložnost, da zopet najdemo sebe. Da na nov način osmislimo življenje. Da počnemo stvari, ki jih prej nismo mogli. V kolikor ne boste mogli preživeti z lastnimi financami lahko zahtevate preživnino zase. V kolikor se je partner v večji meri posvečal karieri in vi otrokom, je to pošteno. Za polno življenje v bistvu ne rabite veliko denarja. Preizkusite se v stvareh, ki ste jih vedno radi počeli in preizkusite kaj novega. Ne vem, začnite peti v pevskem zboru, plesati v folklorni skupini ali izrazno, začnite s pohodništvom, aerobiko , jogo … počnite stvari v skupini …
Otrokom pa povejte tako kot je. Ločujeta se samo vidva s partnerjem. Otroci pa bodo starša imeli do konca življenja, zavedanje tega se z ločitvijo ne bi smelo spremeniti.
Idealno bi bilo tudi, da si poiščete psihoterapevtsko podporo.
Vse dobro.
Ločitveni “manual”, navodilo, je spisala že psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek: Ljubezen po ljubezni
Dovolj dobra knjiga za začetek, ker vse korake in aspekte (tako čustvene, kot pravne) lepo predela v preglednem in razumljivem jeziku, pa še pogojeno z našim kulturnim in pravnim okoljem (kakšne ameriške ”fore” pri nas ne zdržijo).
Prav tako vsebuje različne perspektive obeh partnerjev, otrok, prijateljev itd.
Priporočam.
Za nadaljevanje je pa seveda še kup drugih knjig, namenjenih soočenja samim s seboj in poglabljanje v naše odnose..
Spisek je dostopen v sosednjem forumu “Partnerska in družinska posvetovalnica”, glej temo PRIPOROČENA LITERATURA
P.S. Kot priporoča sedanji moderator tega foruma, je zelo smiselno obiskati kakšno terapijo.. tudi skupinska je visoko priporočljiva (vidiš, da v svojih dvomih, vprašanjih, morebitnem čutenju osamljenosti.. nisi sam.. da so tam ljudje, ki se spopadajo s podobnimi stvarmi).
Idelano pa bi bilo seveda, če bi jo zmogla obiskati oba. Samo idealov ni prav veliko na tem svetu. Uresničljivih.
Prestara? Za kaj? Za custvovanje, iskanje podpore? Da nisi ti, Darwin, malo prenapet in nadut?
Locitve po desetletjih so velika prelomnica in ne mores kaj rec, glavo gor pa bo. Kak nasvet je sploh to? Konkretno je treba napisat….
Vsekakor si je treba razsirit socialni krog, poiskat izgubljeni del sebe, naredit retrospektivo, kaj je bilo v zakonu res dobrega, kaj ne, po moznosti z dobrom psihoterapevtom, ki vam nudi oporo ki jo zdaj potrebujete. Nima vas vec rad je tako sirok pojem. Nekje sta se morala razhajat, se morda nista znala zares pogovarjat, je slo kar mimo vas….? Najbrz je najtezje to, da imate obcutek da se na nikogar ne morete nalsonit, ker razen dveh skupnih prijateljev ninate socialnega kroga. Razmislite, ali ste se cel cas vajinega zakona prevec naslanjali nanj in se je to nekje prelomilo?
Kaksna je sicer vajina komunikacija? Kako poteka vajin dan? Imata samo skupne hobije/dogodke, ali gresta kdaj sama? Mislim da brez globokega vpogleda ne bo mozno predrugacit zivljenja in it dalje brez zamer.
Pred leti meje moja kolegica osvajala si cer vedela je da imam drugo punco samo mene je hotela prevzeti .
No ko sva se z punco stiskala in en poljubček sem ji dal na lice je kolegica drugim ljudem lagala da sva seksala .
No par let nazaj je pa zoped začela trapati po meni .
Začela je govoriti da ji moram narediti otroka ter da sem kuža .
Zmerom kadar je srečala kakega psa je rekla dobrdan jožko .
Vendar vame se je zaljubila neka druga kolegica zelo sva srečna da se imava rada .
Problem v tem pa je da grem čez par dni z kolegico skupaj v toplice zato me kar malce skrbi da me ne bi spet začela usvajat .
Si cer saj ji ne bom nicesar naredil samo ona je taka d se lahko nastavlja da bi seksala z menoj .
Kaj naj naredim .