Spoštovani.

Mi lahko poveste, če v starosti demenca res napreduje počasi? Kako počasi, se pravi več let, če se začne v pozni starosti okrog 80 leta? Naj povem, da je bila pri moji mami odkrita demenca lansko leto, od takrat dalje jemlje zdravila. Pri njej je stanje stabilno, še vedno lahko skrbi sama zase, ker tudi živi sama. Ne zdi se mi smisla, da bi jo dajali v dom, če je lahko še sama. Jo redno obiskujemo, ji pomagamo pri raznih opravilih. Mislite, da je res od vsakega posameznika odvisno, kdaj bo potreboval popolno pomoč? Pred enim letom me je njena zdravnica prestrašila, ko je rekla, da naj začnemo razmišljati o domu. Sploh nočem razmišljati o tem, kaj bo, kako bo?Če bi mamo dali v dom, bi se ji popolnoma zrušil svet, zato sem res vesela, da je lahko še doma, upam, da bo še dolgo tako. Kaj mislite? Hvala vam, upam, da mi boste odgovorili.

Spoštovani!

Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke in napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku, kot navajate v primeru vaše mame..

Možna so vmesna krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni.

V začetnem stadiju prevladujejo zgolj težave s pozabljivostjo, zbranostjo, slabšo časovno orientacijo in podobno. S časoma bolniki postajajo brezbrižni za svoje zdravstveno stanje – zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo.

Na žalost še vedno ni zdravila, ki bi pozdravil Alzheimerjevo bolezen. Kljub temu, pa je zelo pomembna pravočasna uvedba zdravljenja. Zgodnje zdravljenje namreč lahko pomembno upočasni potek napredovanja bolezni.

Od začetnega pojava demence tipa Alzheimer do potrebe po stalni, popolni oskrbe, ki jo takšen bolnik potrebuje, običajno mine nekje med tremi in dvajsetimi leti, v povprečju nekje med osmimi in devetimi leti. Ta čas je seveda, kot že večkrat rečeno, v veliki meri odvisen od pravočasnega, čim zgodnejšega odkritja bolezni in posledično pravočasnega pričetka z zdravljenjem. Čas je seveda v veliki meri odvisen tudi od ustrezne izbire zdravila – odziva posameznika na izbrano zdravljenje, splošnega psiho-fizičnega stanja bolnika in nedvomno od podpore in razumevanja okolice v kateri takšen bolnik živi.

Alzheimerjeva bolezen žal še ni ozdravljiva, kar pomeni, da bolezen kljub zdravljenju še vedno napreduje. Ne glede na to pa je zdravljenje te bolezni z zdravili izredno pomembno, saj lajša posledice bolezni – pomembno izboljša funkcioniranje bolnika in upočasni napredovanje znakov bolezni. Zdravila izboljšajo mišljenje in spomin bolnika, dnevna opravila postanejo tako lažja, manj pa je tudi vedenjskih motenj bolnika

Pri bolnikih z demenco je poleg samega zdravljenja pomembno predvsem, da čim dlje ostanejo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo. Pomembno je tudi uživanje uravnotežene prehrane z zadostno količino mineralov in vitaminov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

Lep pozdrav,