Takole moški/fantje/tudi punce, zdaj pa jaz čisto čisto zares rabim en nasvet oz. malo razlage, kako in kaj vi mislite, ko ste do punce prijazni recimo….

Situacija je takšna:

Pred enim mesecem sem prišla v novo službo, kjer mi je čez čas padel v oči sodelavec, ki je star 23 let, jaz pa 22. Všeč mi je pa postal zato, ker se je začel z mano pogovarjat, je bil full prijazen, me vprašal določene zadeve, potem sva se spogledovala, se lepo nasmejala drug drugemu, on mi mežika, včasih se mi zdi, da sem mu všeč…

Zdaj pa je tako, od sodelavcev sem slišala, da je par krat izjavil, da sem luštna punca itd. Ker je tudi on meni postal všeč, so to opazili do zdaj že vsi in seveda so se začeli pogovarjat o tem, naju zbadat, ko sva skupaj… itd. Skratka, postalo je očitno, da nisva ravno hladna – vsaj jaz ne. Problem pa nastane, ko se meni še sanja ne, kaj čuti on! A je samo prijazen in sem mu všeč pač kot oseba, tako kot sodelavka… ali kaj več? Zanimivo je, da on nima punce, jaz sem tudi s fantom končala… In še nekaj – sodelavec, s katerim sta onadva full prijatelja in si vse povesta, mi včasih nekaj namiguje, kot bi mi ga ponujal ali kako bi rekla…enrkat mi je celo rekel, da je simpatija obojestranska. Skratka, kaj je najbolj čudno? Da oni tip nič ne ukrene! Meni pač vsi govorijo, da tip definitivno naredi prvi korak, če mu je punca res všeč in kaj želi z njo več, jo spoznat itd.
Sem pa od enega tretjega sodelavca izvedela, da je ta njegobv priajtelj izjavil, da se mi vidi, da sem zaljubljena v onega, kar me je pa prizadelo, ker to seveda ni res, saj ga še ne poznam! Poleg tega nočem, da vsi mislijo, da se nekaj mečem za tipom, on je pa samo prijazen in se pač pogovarja z mano kr tako za hec…..

Moški, dajte zdaj povejte… kaj naj si punce mislimo, ko smo v taki situaciji????

Kako lahko vem, na kakšen način sem mu všeč – ali samo kot sodelavka ali imam možnost za kaj več?? Res pojma nimam in ne vem, kako bi se obnašala.

Včasih se bojim, da je le en vase zagledan frajer, pa se mu mogoče zdi fajn, da punco spravi s svojimi čari tako daleč, da postane zmedena, potem pa ne naredi koraka dalje in se celo posmehuje, češ, malo sem bil prijazen, pa je že zaljubljena… ker mu je ego zrastel recimo in se mu zdi to fajn.

Nočem bit negativna, ampak samo eno priporočilo iz lastnih izkušenj…
Sama sem bila v podobni situaciji in dolgo je trajalo, da se je sodelavec končno opogumil in naredil prvi korak. Je bilo pa tako kot pri tebi več kot očitno da sem mu všeč. Potem se je končno opogumil…začela sva se dobivati, vse je kazalo na to, da me čaka nekaj krasnega…Nekaj mesecev je bilo super, skrivnostno, zanimivo, potem pa se je naenkrat ohladil in si poiskal drugo…

Ne rečem, da mu nisi všeč, gotovo si mu, ampak preden se v karkoli spustiš se prepričaj če je fant dovolj zrel za kaj bolj resnega, ker predvidevam, da ti ni do avanture in ti je več kot le všeč. Jaz sem se preveč zaletela in mi je sedaj ostalo eno težko breme-to da ga imam rada in ga moram vsak dan gledati, on pa živi naprej brez problema. To je slaba stvar zadev v službi…dokler trajajo so lepe in krasne, a za njimi lahko ostane grenak priokus, ki se ga je zaradi vsakodnevnih stikov težko znebiti… Zato sem sklenila, da bom imela s sodelavci izključno službene odnose. Verjemi, zelo zna boleti, ko se konča!

Ne rečem, da mu ne zaupaj in se ne spuščaj v nič, nasprotno, le da boš najprej vedela, da mu lahko zaupaš in se ti ne bo zgodila moja zgodba.

Srečno, pa poročaj kako stvari napredujejo.

Lp

Ah ja, prav imaš, brezveze. Najboljše, da prav nič ne naredim, ker je nerodna situacija, ko si sodelavec z nekom. Pa ne samo to… eni tipi so nepoboljšljivi kreteni. Z žensko je tako dolgo, dokler je zanimivo, potem si pa drugo najde. Kriza! Taki so samovšečni in ta sodelavec mi tudi tako deluje. Boljše, da nič ne naredim!

Hvala.

Hej. Res da je tema stara ze 12 let in si sedaj stara 32 let, pa morda lahko svetujes sedaj meni 🙂 stara sem 22 let in prav tako mi je vsec sodelavec ki je star 29. Vecina sodelavcev je ocitno opazila da mi je vsec ker mi namigujejo z besedami na to. Prav tako mi je ena izmed sodelavk rekla da se vidi da je med nama preskocila iskrica in ne vem zakaj res da ko sem pred 3 meseci prisla sem se z njim najbolj ujela. Je pa problem da je fant v zvezi in ima otroka, vendar ni srecen v zvezi in po besedah vecih sodelavcev ko se pogovarjamo sami ob kavi pred sihtom omenijo da ni srecen da ga izkorisca in da naj bi vztrajal v zvezi samo zaradi otrok.
Soloh pa tudi sama cutim ko sva skupaj v smeni da imava neko mocno povezavo, ne vem ce cutim to sam jaz ampak je prav mucno ker ne vem kaj mu roji po glavi 🙂

Mlada si še najdi samskega brez prtljage.

Uzivaj zivljenje pusti starca… Pred tabo so najbolj nora leta in si jih ne zapletaj on jih je ze prezivel 😉

7 let ni tako zelo grozno velika razlika. Osebno mislim, da se človek zlahka opeče s partnerjem, da ga tudi po nekaj letih skupnega življenja ne pozna dovolj. Dopusti možnost, da se je tudi ta tvoj fant opekel s partnerko. Zakaj pa poslušaš kolegice in ne vprašaš njega kako je z njegovo sedanjo partnerko. Saj ni treba da ga vprašaš direktno, lahko bolj po ovinkih. Boš vsaj bolj točno vedela pri čem si. Vsekakor pa je njegov otrok prtljaga s katero boš morala živeti, če boš z njim. Si pripravljena na to? To je prva stvar na katero si boš morala iskreno odgovorit.