kako naj se rešim
S partnerjem že dolgo veva, da nisva za skupaj. Razmere pa so sedaj postale nevzdržne. Težave so se začele odražati na strejšem sinu. Postal je nemogoč v šoli in doma. Neprestano se tepe in vpije, nima več nobene meje. Jaz sem svojo srečo odpisala že davno. S partnerjem sicer živiva skupaj in hodiva spat v isto postelj, ampak res samo spat. Ne govoriva. Že dolgo ne. Nisva se skregala, ali kaj takega, le enkrat sva prenehala govoriti. Jaz ne upam omeniti ničesar več, ker je potem samo rjutje. Dolga leta maltretiranja s strani njegovih strašev in poniževanja so prinesla svoje. Nekajkrat se me je fizično lotil tudi on, čeprav je tega že par let. Ampak dokler sem bila nesrečna samo jaz, je še nekako šlo, sedaj pa vidim, da moram rešiti otroke. Ampak kam naj gremo??? Plačo sicer nimam tako slabo, okrog 140 tisoč, ampak veliko premajhno za najemniško stanovanje. K staršem ne morem, saj sem tam ušla od vpitja in pretepanja.
Ali imam pravico do materinskega doma? In če, kdaj bi sploh lahko prišla na vrsto? Ali lahko otrokom to naredim? Jih odpeljem v popolnoma tuje okolje? Očeta imajo radi in tudi on se jim posveča. A če ne pretrgam popolnoma, se nikoli ne bo nehalo. Moram, če hočem rešiti otroke.
Po drugi strani pa ne vem, če sem sposobna sama skrbeti za otroke…
Stanovanje v katerem živimo, je izključno partnerjevo. Jaz nimam nobenih prihrankov…
Kako naj se rešim, kako naj rešim otroke?
Draga Marina!
Ugotovili ste, da tako ne bo šlo več naprej in da morate v svojem življenju nekaj spremeniti. Povsem običajno je, da se vam ob tem porajajo dvomi, dileme, strahovi… Ni lahko oditi, vendar včasih ne preostane nič drugega.
Res je, da so najemnine, posebno v Ljubljani in večjih mestih, zelo visoke, vendar vi imate osebni dohodek in to je že zelo veliko.
Seveda imate pravico do materinskega doma – možnost pomoči materinskega doma imajo ženske v različnih socialnih stiskah, ki so pripravljene sodelovati v programu, in kjer ni nevarnosti, da bi jim partner sledil. Materinski domovi so v večih krajih po Sloveniji in nimam podatkov o njihovi zasedenosti. Najbolje je, da pokličete ali napišete prošnjo za sprejem in vam bodo odgovorili.
Materinski dom je sicer začasna rešitev, vendar bi med časom bivanja lahko že iskali primerno stanovanje ali dali vlogo za neprofitno stanovanje, kjer bi bila najemnina bistveno nižja.
Ali lahko to naredite otrokom? To pa je vprašanje, na katerega boste morali odgovoriti sami. Vi veste, v kakšnih razmerah živite skupaj z otroki. Pravite, da se težave že odražajo na starejšem sinu. Otroci čutijo napetosti in težave med starši. Okolje, kjer sta mama in oče le sostanovalca, ne govorita drug z drugim in sta nesrečna skupaj, gotovo ni najbolj primerno za otroke, ki potrebujejo zgled za svoje nadaljnje življenje. Morate pa vedeti, da tudi če ne boste več živeli skupaj z partnerjem oziroma očetom otrok, bosta še vedno oba starša in otroci imajo pravico vzdrževati stik z obema.
Srečno!
Jaz bi vam predlagala, da naredite vse, kar lahko, da resite zakon. Verjamem, da ste lahko ponovno srecni in z vami otroci. Vprasajte partnerja ali je tudi on pripravljen kaj spremeniti in ce je, poiscita pomoc. Pomoc lahko najdeta v mnogih ustanovah, gibanjih, druzinah, ki nimajo teh problemov, mogoce v veri…?
Otroci, ki bodo izgubili oceta, bodo za vse zivljenje razcepljene osebnosti, netrdni, izgubljeni… Ce je le mozno, jim tega ne naredite! Ce je problem le v nekomunikaciji, se ga da resiti.
Vrnita se k koreninam,. zakaj sta prisla skupaj, spomnite se vsega lepega, tudi ce je to dalec… Tudi sama sem porocena in vem, da je potrebno v zakon vsak dan vlagati, ce hoces, da “uspe”. In ce se oba trudita je to nekaj najpesega! Midva z mozen sva zelo srecna! In poznam se veliko takih parov. A veckrat se vidimo in si pomagamo z nasveti, se spodbujamo, si damo novega zagona, da ne obupamo. Sam nihce ne zmore! Poiscite pomoc. Tudi ce moz na zacetku ne bo zelel, poiscite jo zase. Ce se vi spremenite in spremenite odnos do moza, se bo tudi moz pocasi spremenil in tudi on, skupaj z vami, poiskal nekoga, ki vama bo pomagal.
Ljubezen, prava ljubezen, vse spremeni! Vse resi! In to ni nalaganje ampak resnica!!!
“Ljubezen je potrpezljiva, dobrotljiva, ni nevoscljiva, ni brezobzirna, se ne ponasa, ne napihuje, ne isce svojega. Vse opravici, vse veruje, upa, vse prenasa. Ljubezen nikoli ne mine.”
Draga Marina!
Jaz vam lahko predstavim drug pogled. Sem odraščala v družini, kjer je bil prepir glavna komunikacija, bil je zraven tudi aklohol… Lahko vam povem, da sem mami najbolj zamerila to, da ni imela moči, da bi naju z bratom zaščitila pred očetom in odpeljala stran.
Vse te klobase, kako otroci potrebujejo očeta so včasih povsem neumesne. Bolje živeti brez očeta, pa v miru in brez strahu. Če je to cena. V vašem primeru sicer ni tako hudo – presodite sama. Ne ostajajte pa v zakonu le zato, da bodo vaši otroci imeli očeta. Zares je včasih bolje, da ga nimajo, če je ta pač neodgovoren ali celo nasilen.
Držim pesti za vas!
Lidija