Kako naj pomagam mami nujno!!!!
Pišem ker ne vem več kaj točno narediti. Mama pije že vrsto let vendar se je v zadnjih treh letih čisto že skoraj prepustila alkoholu. Njeno zdravstveno stanje je vse slabše vendar ne posluša nikogar. Ogromno je shujšala zelo malo je. Vmes pije tablete proti bolečini ali proti zgagi. Jaz sem pravzaprav ker bi ji rad pomagal najslabši človek na svetu. Naj napišem, da je v alkoholizranem stanju zelo agresivna. Takrat to pa je zadnje čase čez celi dan in poznih urah se dere grozi ropota. Dere se tudi zunajin na kakšno sosedo. Dela precej veliko sramoto kjer živimo. Ko je trezna je to skoraj popolnoma druga oseba. Pred tem ko še ni tako pila oz.je bila trezna je to ena najprijaznejših žensk na svetu. Mama je zdaj stara dobrih 60 let.V življenju je marsikaj preživela vendar alkohol nikoli ne bo rešitev. obrnil sem se na socialo na osebno zdravnico njeno katera ji je samo poslala vabilo v obliki pisma. Seveda se vabilu ni odzvala. Vse ustanove govorijo da nimajo pooblastil,policija ji lahko le kazen napiše. To je psihično za nas zelo že hudo..
Pozdravljeni
Res hudo kar se vam dogaja. Tudi pri nas smo preživljali vse to. Pila sta oba, mama in ata. Ata je umrl, ostala je mama. Obe s sestro sva se v rosni mladosti odselili daleč vstran, ker enostavno življenje ni bilo več znosno. Vmes sva poskušali mamo spraviti iz alkoholne omame pa ni in ni šlo. Po drugem deliriju je bilo njeno telo tudi okoli šestesetih tako uničeno, da je skoraj umrla. V bolnici so jo spravili k sebi. Pa sva mislili, sedaj pa bo šla na zdravljenje. Pa nič od tega. Sama si alkoholizma ne prizna še danes in tako je tudi na zdravljenje niso vzeli. Socialna ni naredila nič, razen seveda razgovora z njo, ki pa ni padel na plodna tla. Pustili sva jo naj živi pač kot ve in zna, saj imava svoji družini. Potem pa se je začelo. Socialna je pritisnila na naju, da sva njena otroka in morava poskrbeti za njo, ker sama ni več sposobna poskrbeti zase in bila je seveda brez strehe nad glavo, saj so jo najemodajalci odslovili zaradi alkohola. Tudi midve sva še skozi vse ustanove, vsi so skomigovali z rameni in rekli da ne morejo narediti nič, ker si ona alkohola ne prizna. Ampak poskrbeti pa sva dolžni za njo po zakonu. Zanimivo, nikoli nisva imeli nič od svojih staršev, nikoli nisva imeli prave mame, sedaj pa naj skrbiva zanjo. Najina mladost je bila vse prej kot lepa (pitje, razbijanje, kreganje, maltretiranje… – kdo pa je včasih klical socialno za vsako figo, a ne?).
V življenju sva si ustvarili vsaka nekaj imetja in s tem tudi zgradili vsaka svojo hišo. In ker imava dosti prostora, so na socialni hitro prišli na idejo, da jo lahko ena vzame k sebi, saj ona nima ničesar razen male pokojnine. Si lahko mislite. Ko so bili najini otroci majhni, denarja malo, saj sva se trudili za boljše življenje, naju je obiskala samo če je potrebovala denar. Za vnuke se nikoli ni zanimala. Sedaj pa tudi ona pričakuje da skrbiva zanjo. Pa skrbiva. Namestili sva jo v dom, posebej jaz jo vozim od zdravnika do zdravnika, saj je takšen alkoholik na koncu zelo težek bolnik (ima dekompenzirano cirozo jeter, varice požiralnika, ki lahko v trenutku počijo in lahko skrvavi, pa še kaj…). Do alkohola več ne more priti, saj je pod stalnim nadzorom, čeprav je tudi to že poskušala. Da ne govorim kako je po finančni plati za naju seveda.
Skratka hotela sem povedati, da poskusite zaživeti po svoje, naj vas ne bo sram, saj vi ne delate nič narobe. Mama je pijanka ne vi. Najprej si bo ona morala priznati problem, kar pa bo verjetno težko. Dobro je če se udeležite kakšne skupine za svojce alkoholikov to pomaga, saj smo tudi svojci alkoholikov nekako odvisneži od slabih odnosov. S seboj nosimo marsikaj. To sem ugotovila, ko so mi otroci odraščali in je moja starejša hčer zbolela za anoreksijo. Oba z možem sva v njeno zdravljenje in tudi moje vložila vse moči. Uspelo nam je. Mama pa še vedno pričakuje predvsem mojo pomoč, me čaka, se jezi ker je večkrat ne vzamem k sebi. Ampak jaz sem ji postavila zelo stroge meje in zaradi mene če hoče živeti drugače lahko gre tudi pod most.
Mogoče sem vam s svojo zgodbo malo pomagala vsaj pri kakšni rešitvi.
Veliko sreče in sončka v življenju vam želim