Za najstnika, ki je zbolel za kronično duševno boleznijo smo prvič vložili vlogo za usmerjanje. Zdaj smo povabljeni pred komisijo (na psihiatriji). Ne vem zakaj me tako skrbi, bojim se kakšnega “mrcvarjenja”, zasmehovanja, obtoževanja… in niti ne razumem, čemu nov pogovor s psihiatri, če je bilo priloženih ogromno zdravniških in psiholoških poročil, kjer je bilo razloženo mnogo bolje, kot bomo mi sami znali…

Mi lahko kdo opiše kakšno izkušnjo?

Vnaprej hvala za vsak odgovor!

ena nova,
se ne bat. Včasih se člani komisije odločijo za preglede kljub “kupici poročil”. Včasih se tu tudi zgodi zaradi “prestarih” poročil. Oseben vidik je pogosto pri obravnavi zelo pomemben, prav tako pa bo imel zdravnik (ali psiholog ali drug član) še možnost postaviti fantu kakšno vprašanje. Meni osebno se zdi zelo pomembno, da (kljub poročilo o razgovoru z otrokom) sama začutim otroka.