Naj na zecetku vsem izrecem iskreno sozalje ob izgubi najdrazjih.
Poredko berem tale forum, ker je enostavno prevec zalosten.

Danes pa vam pisem zato, ker je vceraj mozev brat umrl v prometni nesreci.
Star komaj 28 pomladi.
Prosim vas za nasvet: kako stati ob strani moje tasce in tasta ter moza?
Z mozem sva se ze pogovarjala, toda skrbi me tasca.
Resnicno prosim, vsaj kak nasvet mi dajte. Morda kaksno besedo, s katero ji izrazim sozalje, morda kaksno dejanje?
prosim, pomagajte.

hvalezna bom.

Težko je reči za taščo. Daj ji roko i jo toplo objemi, da bo vedela, da si z njo. Ob tem ji 5reci, da si ji vedno na voljo in to je največja tožaba, drugo ne pomaga.

Iskrene sožalje tudi tebi…

Veš, vse prevečkrat se obremenjujemo kaj narediti, da po “prav” ? Kako se obnašati ? Žalujoče pustiti ali jih “nadlegovati” ?
Je dovolj, da jim rečemo, pokličite nas, če nas rabite …. ?? Enim ja, drugim ne.

Morate si upati stopiti do žalujočih in prisluhniti svojemu srcu.

Vsak drugače, skoraj vsi pa ob smrti, predvsem hitrih in nepričakovanih, pa se žalujoči ne znajdemo in sami ne vemo kaj si želimo. Morda si danes želimo prijatelje, polno hišo ljudi, … jutri pa ravno to ne…
Morda vprašanja : ” Kako ste ? Še enega sina imate… lahko pomagajo, lahko pa zabolijo in se vtisnejo globoko v spomin.

“Nasvet” ?
Nikar velikih besed tolažb. Topel stisk roke, objem, “tiha” prisotnost, pomoč pri opravilih ( če dovolijo )
prevsem pa veliko, veliko potrpežljivosti, ( in ne zamer – kajti žalujoči v svojem žalovanju odreagiramo tudi agresivno, na čuden način ) moči in poguma vsem v družini,

Petra

mislim, da se poznava. poslala sem ti mail