Kako hitro ste zanosile
hojla.
tudi midva sva oba študenta, stara 22 let.
Noseča sem 26 tednov, zanosila pa sem preden sva načrtovala (ne rečem da je bilo po nesreči, ampak PO SREČI).
Dober mesec nazaj sva se poročila in zdaj vneto čakava na januar, ko se nama bo pridružila mala pikica.
Želim ti veliko sreče in lep pozdravček
V prvo sem prevehala s tabletami lani avgusta, vendar sva “pazila” … sva šla bolj na to .. “če rata, rata” … ni bilo nič …
Potem sem začela z junijem letos spet jemati tablete in sem jih jemala tri mesece, nato sem jih spet pustila. Nisva sicer načrtno delala na tem, da bi imela otročka, vendar tudi “pazila” nisva kaj dosti in … :)))) … zgodilo se je … Sedaj sem … po mojih izračunih … v šestem tednu … :)))))))))) … stara sem pa 25 let …
Vso srečo tudi vama … pa kar se le da sproščeno … :)))) ;)))
lp, Bgv
Midva sva “delala” intenzivno na tem dva meseca.
Samo nekaj ti polagam na srce. Nikar, ampak res nikar se ne obremenjuj s tem ali je ta mesec ali bo ali ne bo. Niti med odnosom, niti po njem, niti enkrat v mesecu, ker je to največkrat problem, da potem ni in ni. Psiha je največkrat tista, ki potem vse podaljša.
Aja, stara sem 25 let, 22 tednov noseča, prvič.
Prvič sva “delala” leto in pol. Ni ratalo. Brez znanega vzroka. Zdravnik je trdil, da je vse bilo na psihični podlagi. Ko najbolj želiš, se tolko sekiraš, da si podzavestno zmanjšaš možnosti za zanositev. Nehala sem se sekirat in v enem mesecu zanosila.
Drugič sva si ga zelo želela, probala brez sekirancije in ratalo v prvo! Noseča sem 12 tednov.
Srečno, pa čim manj sekiranja!
Jaz sem pa stara 26. prvič noseča v 20. tednu in je tudi ratalo v prvo. Dobesedno! Sva rekla, da bova počasi začela delati na tem, ker lahko da bo tud več mesecev trajalo, da bo uspelo, pa jaz sem si po tihem želela majskega otročka, ampak sva zdaj oba presrečna, ko trebušček počasi raste in mali že dela prevale,…
Nama je ratalo takoj. Sva pa si rekla, da tja do novega leta naj pa kar rata, pol se bomo pa sekirali… no ja, pa je šlo v prvo, tako da konec marca bomo že trije….. govorila pa sva, da bi bilo najlepše maja, ko imava obletnico…. tako da naju je mali malo prehitel. Si rečeš, saj v prvo itak ne rata….ha ha. Drgač pa sedaj nama je bolje, da bo marca, ker do maja je še preveč časa…
Midva sva sedaj v drugem “delovnem” mesecu …. Prvega ni bilo nič. Mogoče bo sedaj… Bla sm pa kr mal žalostna, ko sem na spodnjicah zagledala rdečo pikico.
Samoumevno se mi je pač zdelo, da če sva se midva odločila za, potem mora to biti takoj. Sem pa kr mal obremenjena s tem. Nenehno računam, kdaj so plodni dnevi… Sicer prevlada razum, a včasih mal črviček požgečka…
Pravijo pa tako – strokovnjaki. Da po enoletnem intenzivnem načrtnem delu brez uspeha, pridejo šele strokovni prijemi.
Upam, da bo nama šlo brez njih.
Vama, Kokica pa tudi veliko sreče.
Odklopi vse!!!
To je edino zdravilo za psihicno preobremenjene z zanositvijo :)))))
Sem bila sama na tem….sicer res da samo prvi mesec in ko sem se zavedla, da ne delam nic drugega kot mislim na to, ali bo ali ne bo, je bilo treba nekaj ukrenit.
Rezultat: naslednji mesec sem zanosila in se celo vedela pri katerem spolnem odnosu :))))
Toplo priporocam, da prepustis celo stvar naravi oz. kar ti je namenjeno, ti je namenjeno in vsaka stvar je za nekaj dobra.
Zato se ne obremenjuj prevec in raje uzivaj in se drzi protokola za zanositev!
Penso positivo!
LP, A.
Ženskice, ve ste definitivno face! Skoraj vsem je ratalo v prvo ali drugo!
Meni po 3-4 letih še vedno ni in tudo po nekaj umetnih oploditvah ne. Sva pa oba z možem OK, zato gre tu gotovo za vzrok psihe.
No, ampak saj delam na sebi in psihi, tako, da upam, da bo. Naravno lai pa umetno. Samo, da bo!
Veliko sreče!
Se mi zdi, da je nama prvič uspelo že takoj, ko sva nehala uporabljati kondome, vendar je sledil spontatni splav. Res je, da sem bila kljub “planiranju” takrat popolnoma panična in nepripravljena.
Ko sva pa čez leto dni poskušala drugič – pod čisto drugačnimi “delovnimi pogoji” in dosti bolj pripravljena, je uspelo v drugem ali tretjem poskusu. Zdaj sem v 34. tednu in tako pozitivno sijem, kot večina čakajočih mamic.
Upam, da bo tudi vama uspelo!