Pozdravljeni,
prosim za nasvet. Stara sem 36 let, živim s partnerjem, ki ima od prej dva otroka, stara 5 in 13. Na srečo imata z bivšo ženo normalne odnose, tako, da je spoznavanje z otroci potekalo brez problemov. Pri nama preživljajo vsak drug konec tedna, tudi kakšen dan med tednom, razumemo se lepo. Problem se je pojavil, ker meni občasno ni do teh vikendov. Imam zahtevno službo in sem včasih konec tedna resnično utrujena. Takrat si želim samo vikenda na off, sprostitve, ne pa vikenda z njegovima otrokoma. Partner mi je rekel, da ko mi ne bo, da moram pač povedati. No, prejšnji vikend sem mu rekla, da mi ni do “družinskega” vikenda. Seveda nisem pričakovala, da se mu on odpove, zato sem predlagala, da grem jaz v svoje stanovanje za ta čas. Z njegove strani pa takoj užaljenost in nerazumevanje. Poskusila sem se pogovoriti z njim, ampak ne pridem nikamor. Kako mu naj razložim, da mi pač občasno ni do teh stikov? Hvala za nasvete.

Ti poznaš partnerja in boš najbolje vedela kaj in kako. Pravico imaš zahtevati tudi kaj za sebe!
Če ne more ali noče razumeti tvojih potreb bo trda!

Kaj bi pa naredila, če bi se otroka za stalno preselila k vama? Recimo da mama hudo zboli.
Svojih otrok očitno ne boš imela.

Tvoj partner je v strašnem precepu, ki se ga ti sploh ne moreš zavedati. Že tako je popolnoma premalo s svojima otrokoma, to, kar ima on stikov, je minimum od minimuma, da imajo lahko nekakšen odnos, sploh z mlajšim. Ne vem, zakaj ju vidi tako malo (je to zaradi tebe mogoče? Si se kdaj vprašala?), ampak verjetno ga to po svoje boli. Zdaj nemara čuti, da bi te stike zaradi tebe moral omejiti še bolj. Od njega zahtevaš nemogoče, ker bi bil on rad in z otroki in s tabo.

Tako se je odzval iz žalosti, prizadetosti. Ker ne ve več, kako naj se še raztrga, da bo ustregel vsem. Ti si mislila, da bo vesel, ker se boš umaknila s poti, ampak on si ne želi tega. Mogoče si je predstavljal, da bodo oni pač popoldne šli nekam sami in si boš ti lahko odpočila. Malo več se pogovarjajta.

Imaš kako prijateljico, prijatelja, ki že ima otroke? Malo se pogovori tudi z njimi, verjamem, da boš njim laže verjela kot odgovorom tu gor.

LECTOVKA čist preveč pretiravaš in prav dramatiziraš, pravzaprav se niti ne zavedaš kako zelo si želiš prizadeti avtorico tega posta !
Ona je napisala da bi šla za vikend v SVOJE STANOVANJE da bi se odpočila, on pa bi bil lahko v svojem stanovanju z otroci.
Dej nehi nakladat in drugič bolje preberi.
NUGLAS, ker imaš svoje stanovanje, drugič lepo povej svoje želje in pojdi in počivaj, zakaj si ostala saj je bil to že prej dogovor.

Ker ne ve, kako bi ustregel vsem? Lepo bi pustil partnerko, da gre po svoje in tisti čas preživel z otroci. Tako, kot je bilo mišljeno v prvi vrsti. Tako pa ni ustregel ne otrokom in ne partnerki.

Sem čisto dobro prebrala, da bi ona šla v svoje stanovanje.
Ampak njega to boli – da se rabi umikat pred njim. Pač njega boli. Tebe mogoče ne bi, mene tudi ne bi, njemu in večini ljudi, ki jih poznam, je pa to nepredstavljivo in se tega ne bi nikoli šli. Očitno je tudi on tak tip.

Zakaj si želim prizadeti avtorico? Skušam ji samo predočiti, da je partnerju hudo in zakaj mu je hudo. Ni mi pa jasno, da se o teh stvareh ne pogovarjata, o njegovih otrocih in to. Pa še, ker nima svojih otrok, ne more razumet, to je pač dejstvo.

Mogoče bo njegov odziv jasnejši, če pogledamo z drugega zornega kota: kako bi vam bilo, če bi vas partner prosil, da se za vikend umaknete iz skupnega stanovanja, ker bi bili radi sami (s svojimi otroki).

citiram kar je napisala nuglas:
Partner mi je rekel, da ko mi ne bo, da moram pač povedati……
lectovka, kaj ti ni jasno?
Onadva se pogovarjata in on ji je sam ponudil opcijo, ko ji ne bo……
ampak ko je to prvič omenila, je bilo jasno, da ni mislil resno, a ti še kaj ni jasno?

Najprej hvala za odgovore. Najprej, da razjasnim par stvari: nikoli mu nisem omejevala stika z otrokoma. Videva ju skoraj vsak dan pri njih doma, pri nama so tako, kot sem zgoraj napisala. Če je njuna mama odsotna, sta vedno pri nama. Razumem ga, da je občutljiv glede svojih otrok, ampak to nima veze z njima – ne bi šla, ker ju ne bi marala, temveč zaradi utrujenosti. Drugače se v redu razumeva, ampak, ko prideva do te teme, se ne moreva normalno zmenit.

Lectovka, trenutno bi mi kar ustrezalo 🙂 .Če bi mi rekel, da bi rad bil občasno sam z njima, bi šla brez problema.

Jaz bi tole “zagrabil”. Znam si predstavljati, da bi si partner želel, da otroci sprejmejo nuglas, kot jo je sprejel on (torej kot svojo mati) in obratno (da nuglas sprejme njih). Zato ga “izmikanje” prizadene (ker se mati ne bi nikoli “umaknila” pred otroci, ki jih 2 tedna ni videla). Kot pravi lectovka, pogovorita se o tem…

Drži, da ljudem, ki jih bolje poznaš, bolj zaupaš. Se pa je treba paziti, če prijatelji “pametujejo”, ker si jih prosil za pomoč, na temo pa se ne spoznajo kaj preveč (in si “sproti izmišjujejo). V tem primeru je vseeno bolje, da “premelješ” naše predloge, tukaj nas je vseeno nekaj, ki ne govorimo “kar tako” (ampak upam, da se oglašamo tisti, ki “imamo kaj povedati”…)

Bi tako občutljivo reagiral tudi, če bi se recimo za kak dan umaknila, ko sta sama, torej ko otroka nista pri vama? Vprašaj ga.
Mogoče mu boš mogla ponoviti stokrat ali tisočkrat. Tukaj čustva preveč udarjajo, da bi lahko razum prevladal že v prvo.

Morda je dejansko mislil resno, ko je to izrekel, ko je bil soočen z dejstvom, se mu pa ni več zdelo izvedljivo.
Tebi se ni še nikoli zgodilo kaj takega? Zarečen kruh pa to?

Vprašanje sem postavila predvsem drugim.

Samo še to mogoče, kot iztočnica za razmišljanje: zanj zdaj družino predstavljaš ti in njegovi otroci. To je družina, ki jo ima, pač v rahlo drugačni obliki, kot si jo običajno predstavljamo. In očitno mu je res zelo zelo veliko do tega, da bi imel družino.
Če lahko vprašam, zakaj sta se z ženo ločila?

Morda je dejansko mislil resno, ko je to izrekel, ko je bil soočen z dejstvom, se mu pa ni več zdelo izvedljivo.
Tebi se ni še nikoli zgodilo kaj takega? Zarečen kruh pa to?[/quote]
Jaz se strinjam s teboj. Prizadane ga. Ampak vseeno, opcijo ji je ponudil pa sam. Prav bi bilo, da ji pove, da ga to prizadene, če partnerka sama tega ne vidi oziroma pravilno razume. Potreben bi bil nek kompromis. Da se avtorica stalno umika njegovim otrokom zaradi utrujenosti ali kakršnega koli drugega izgovora, to sigurno ne bo dobro vplivalo na njun odnos. Vprašanje pa je, ali je svoj čas pripravljena vložit tudi v skupno druženje z njimi. Stvar različnih interesov.
Verjetno pa se tudi avtorica spopada z določenimi neprijetnimi občutki, recimo strah pred tem, da bi jo njegovi otroci sprejeli in se zaradi tega umika, počuti utrujeno z drugimi besedami. S strahom se je pač potrebno soočit, da ga premagaš. Ali se pa dogodkom, ki ga vzbuja, večno izogibaš.

Morda je dejansko mislil resno, ko je to izrekel, ko je bil soočen z dejstvom, se mu pa ni več zdelo izvedljivo.
Tebi se ni še nikoli zgodilo kaj takega? Zarečen kruh pa to?[/quote]
Jaz se strinjam s teboj. Prizadane ga. Ampak vseeno, opcijo ji je ponudil pa sam. Prav bi bilo, da ji pove, da ga to prizadene, če partnerka sama tega ne vidi oziroma pravilno razume. Potreben bi bil nek kompromis. Da se avtorica stalno umika njegovim otrokom zaradi utrujenosti ali kakršnega koli drugega izgovora, to sigurno ne bo dobro vplivalo na njun odnos. Vprašanje pa je, ali je svoj čas pripravljena vložit tudi v skupno druženje z njimi. Stvar različnih interesov.
Verjetno pa se tudi avtorica spopada z določenimi neprijetnimi občutki, recimo strah pred tem, da bi jo njegovi otroci sprejeli in se zaradi tega umika, počuti utrujeno z drugimi besedami. S strahom se je pač potrebno soočit, da ga premagaš. Ali se pa dogodkom, ki ga vzbuja, večno izogibaš.[/quote]

Tu se mi postavlja vprašanje kakšna ženska/oseba je to, ko ji druženje z otroki predstavlja tak napor?
Zakaj napor? Čemu naprezanje? A se ne da bit spontan, brez nekega matranja, osladnosti, sprenevedanja?
Mislim, da druženje z otroki ti vedno več da kot pa vzame.
Razen če gre za kake druge “zamere” kot ne bom se družila, ker to so otroci druge ženske…
Sploh pa, vzela je moškega in vedela je kaj vse nosi s sabo, kakšno prtljago ima in dobila ga je v kompletu. Resda sta se dogovorila drugače samo to je samo pol njega…

Pojma nimam ali imaš “mladiče” ali ne, vendar ti zagotavljam, da znajo biti tudi lastni hudičevo velik napor, kaj šele tuji.

Aja še tole: Ko mi dostavijo vnukinji za dan ali dva, da se starša malce spočijeta sem pa jaz potreben nekajdnevnega miru, pa se imamo neskončno radi!

Če prav razumem avtorico, se z otroki dobro razume in se običajno čisto rada podruži z njimi, problem je enkraten oziroma le občasen. Drugače se strinjam s Pacom – včasih paše pol ure miru. Starši nimamo vedno tega luksuza.

Mi tukaj lahko le pomagamo osvetliti problem, da se bo avtorica mogoče laže pogovarjala s partnerjem in bosta stvar nekako rešila. Kaj se dogaja v partnerju, ne vemo in ne moremo mu nič svetovati.

Jaz se strinjam s teboj. Prizadane ga. Ampak vseeno, opcijo ji je ponudil pa sam. Prav bi bilo, da ji pove, da ga to prizadene, če partnerka sama tega ne vidi oziroma pravilno razume. Potreben bi bil nek kompromis. Da se avtorica stalno umika njegovim otrokom zaradi utrujenosti ali kakršnega koli drugega izgovora, to sigurno ne bo dobro vplivalo na njun odnos. Vprašanje pa je, ali je svoj čas pripravljena vložit tudi v skupno druženje z njimi. Stvar različnih interesov.
Verjetno pa se tudi avtorica spopada z določenimi neprijetnimi občutki, recimo strah pred tem, da bi jo njegovi otroci sprejeli in se zaradi tega umika, počuti utrujeno z drugimi besedami. S strahom se je pač potrebno soočit, da ga premagaš. Ali se pa dogodkom, ki ga vzbuja, večno izogibaš.[/quote]

Tu se mi postavlja vprašanje kakšna ženska/oseba je to, ko ji druženje z otroki predstavlja tak napor?
Zakaj napor? Čemu naprezanje? A se ne da bit spontan, brez nekega matranja, osladnosti, sprenevedanja?
Mislim, da druženje z otroki ti vedno več da kot pa vzame.
Razen če gre za kake druge “zamere” kot ne bom se družila, ker to so otroci druge ženske…
Sploh pa, vzela je moškega in vedela je kaj vse nosi s sabo, kakšno prtljago ima in dobila ga je v kompletu. Resda sta se dogovorila drugače samo to je samo pol njega…[/quote]

hahaha tipičen moški odgovor. Druženje z otroki za žensko pomeni, pucanje, kuhanje, pucanje in prenašanje trmarjenja. Avtorici predlagam, da moškega navadi, da bo on naredil gospodinjstvo za svoje otroke, ti pa greš tačas z njimi na igrišče ali na sladoled.