Karmen lepo pozdravljena. Z mojo 11 mesecnico se blizava proti koncu z dojenjem. Sedaj jo dojim samo se zvecer in PONOCI!!!! Vprasanje je sledece, kako naj jo odvadim nocnega dojenja? Bojim se namrec, da ko jo bom odstavila se zvecer, se bo nadaljevalo nocno dojenje, saj ponoci nimam dovolj moci in energije, da bi se ji zmogla upreti. Kaj mi svetujes?

Najlepsa ti hvala,
Varvi

Draga Varvi,
lepo pozdravljena! Večkrat sem prebrala tvoje vprašanje, ker mi pravzaprav ni bilo čisto jasno, kakšen nasvet ali čudežen recept želiš dobiti od mene? Saj veš, najverjetneje je, da bi ti odgovorila, da 11-mesečnik še potrebuje dojenje in nima smisla otroku dati kravje mleko namesto materinega, če ima materino toliko prednosti. In, da 11-mesečnica materino mleko še močno potrebuje, ne samo s prehrambenega vidika. Ok, odstavimo otroka, nato pa KAJ NAJ PONOČI, če še vedno ne bo spala? Hm. Ali naj ti predlagam stekleničko ali dudo? Težko, kajne. Poglej – o tem, kako ponoči z otrokom, je napisanih ogromno knjig, večina svetuje postopno ukinjanje enega obroka in podaljševanje časa med njimi in načine treninga, kako otroku podaljšujemo spanje in kako trenirati njihov jok. Ki so bolj ali manj uspešni. Žal s tem nimam osebnih izkušenj in takšnih načina tudi ne sprejemam. Kaj sedaj? Najprej ti predlagam v branje knjigo E. Pantley o otroškem spanju: “Otroško spanje, brez joka v sanje”.

Vem, da si verjetno prebrala že vse moje odgovore glede odstavljanja in zato veš, se odstavljanje začne naravno, postopno in počasi – s prvo žlico goste hrane. In kakor sem že mnogokrat napisala, da dojenje ni samo hranjenje in da se otroci med seboj zelo razlikujejo…. je tudi odstavljanje močno (od otroka) odvisen proces. Nekateri se pri 13. mesecih nimajo časa dojiti, nekateri pa bi se dojili še dolgo v tretje leto… Seveda, idealno bi bilo, da se odstavlja otrok sam in naravno. Glede na to, da se Klara ponoči še veliko doji, predvidevam, da ji nočno dojenje ne predstavlja izrecno le hranjenja. Tukaj pa nastopi problem: praviš, da nimaš energije, da bi se z njo ponoči pogajala. Najprej sem pomislila, hm – zakaj pa? Ali ni najbolj enostavno ponoči otroka stisniti k sebi in ga še v polsnu podojiti. Seveda pa je to le moje mnenje. Razumem te, da iz svojih razlogov ne želiš več Klare dojiti ponoči. In dobro veš, da je namesto dojenja pač potrebno ponuditi nadomestilo, ki pa bo od tebe terjalo žal mnogo več budnosti, energije in neprespanih noči, kot samo dojenje – vsaj na začetku.

Varvi, če imaš namen Klaro odstaviti – jo dostavi počasi, z ljubeznijo in veliko nadomestila (ljubkovanje, cartanje, naročje). Čudežnega recepta ti žal ne morem ponuditi. Kako pa si odstavljala tvojega starejšega otročka?

Tukaj pa je še povezava na članek “Odstavljanje postopoma in z ljubeznijo”:

Karmen, hvala za odgovor, ceprav sem si ga pricakovala malo drugacnega. Vem, da ne obstaja cudeznega recepta, ampak sem mislila, da morda imas s tem kaj izkusnje, glede na svoj poklic (tukaj mislim kot svetovalka, seveda). Sem si predstavljala, da kot znate svetovalke pomagati mamicam, ki imajo tezave pri dojenju, lahko tudi svetujete mamicam, kako naj odstavijo otroka.

Kako sem odstavila svojega prvega otroka? Pocasi, z ljubeznijo in trudom. Ampak Klara in Julij imata razlicen znacaj in tudi 2 leti sta vmes minili. Zato sem hotela slisati se kak drug nasvet od osebe, ki se vsak dan ukvarja s problemi o dojenju in odstavljanju.

Pa se nekaj: ni nujno, da je materino mleko nadomesceno s kravjim. Klari kravjega nisem se nikoli ponudila, in najbrz se za nekaj mesecev ji ga ne bom.

Lp

Varvi,
brez zamere, lepo prosim. Ko sem pisala svoj odgovor, sem vedela, da si pričakovala drugačnega. In sem tudi pričakovala reakcijo. Varvi, odgovor, ki si ga ti pričakovala, je naveden na linku: “Kako otroka odstavljati postopoma in z ljubeznijo”. To so moje izkušnje in izkušnje drugih mamic in seveda svetujemo tudi pri odstavljanju.

Da ne bo pomote, nisem poklicna svetovalka za dojenje. Po poklicu sem inženirka elektrotehnike, delam v računalništvu obenem pa sem tudi laična (a da ne bo pomote – šolana) svetovalka za dojenje pri LLLI, ker me to prostovoljno delo veseli.

Varvi, redke so mamice, ki me pokličejo zato, ker želijo otroka odstaviti pred letom dni starosti. Z njimi se ponavadi pogovorim, kje in zakaj je vzrok, da so se tako odločile. Ni moj namen, da jih prepričujem, ampak jim povem možnosti, saj se večina žal odloči odstaviti bolj zaradi pritiska okolice kot lastne želje ali otrokove naravne potrebe po tem. In če so odločene odstaviti, jim pač povem načine, kako postopno odstavljati (glej link).

Zate sem vedela, da boš Klaro odstavila prej (kar sem prebrala na forumu in preko najine skupne prijateljice), zato sem menila, da sama veš najbolje kaj, zakaj in kako. Ker le mati je najboljši strokovnjak za SVOJEGA otroka. Zato me je tvoje vprašanje tukaj presenetilo, ker nekako nisem razumela, kaj pravzaprav želiš od mene, saj vem, da si izkušnje in nasvete o odstavljanju že prebrala (spet glej link).

Tvoje vprašanje sem namreč razumela, kot naj ti povem, kako naj ti odstaviš tvojega otroka (ki ga ti najbolje poznaš) a tako, da to ne bo terjalo tvojega nočnega vstajanja in energije. Žal se to dvoje, pri Klarini starosti 11. mesecev očitno izključuje. Dojenje je pač potrebno z NEČIM nadomestiti. To pa terja od nas drugačen trud, kajne.

Res je, Klara in Julij imata različni značaj. In tako kot imata različni značaj, se različno hranita, različno motorično razvijata se bosta tudi različno odstavljala. Receptov tukaj enostavno ni, mati je tista, ki se tukaj prilagodi otroku in otrokovim potrebam.

Res je, ni nujno, da je materino mleko nadomeščeno s kravjim. Drži. Pri nas doma zato uporabljamo sojino in riževo mleko, a šele po dopolnjenem drugem letu ali dalj. A otrok vsaj do drugega leta starosti (po priporočilih WHO, Unicef, itd…) mleko zelo potrebuje. In sojino/riževo/ovseno/kozje ali katero drugo mleko materinega v tem času nikakor ne more nadomestiti, žal. Potem ostane edina alternativa le še – mlečna formula. Primerjave mlečne formule in materinega mleka pa zopet ne zdržijo, saj je le materino mleko ŽIVA tekočina, vsaka formula pa prinaša določena tveganja.

Varvi, če želiš, lahko tole debato preseliva na e-maile?

Še lahko jaz tukaj piskerc pristavim?
Moj 13-mesečnik je “strasten” dojenec. Od kar je v varstvu je začel zahtevat bistveno več podojev kot prej. Med vikendom itak, med tednom pa me zagrabi takoj ko pridem po njega. Ponoči se je preselil v veliko posteljo, ker nisem več zdržala nočnih sprehodov in sedečih dojenj ter vstajanja za v službo ob pol šestih.
Torej pri dobri 13. mesecih se doji tudi po 6x (v 24 urah). In strah me je, da nama nič ne kaže s tendenco odstavljanja. Ne vem, če bi se lahko sama odločila (ker pač nimam pametnega razloga), da bi ga sama odstavila, skrbi pa me, ker postaja že prav “napadalen”, če se odoči, da se bo dojil. Skrbi me, kako bo dalje. Je upanje, da bo dojenje (prej ali slej) sam prerastel, ali me bo pri recimo treh letih čakalo hudo delo-da ga bom morala sama odstavit? Ker takrat bo verjetno še huje, tako njemu kot seveda tudi meni.
Me pa vsi nekako prepričujejo, da mamino mleko po enem letu za otroka več ni pomembno – kako je s tem?
Hvala za odgovor!
Jasna

Karmen,
ne, ni treba debate prenasati. Nisem ti zamerila nicesar in ni bil niti moj namen ustvariti trenja med nama, saj tvoje nasvete vedno zelo spostujem in cenim. Vem kako odstavljati svoje otroke, a me je vseeno zanimalo slisati se kaksno mnenje. Ko sem Julija odstavila, se je “magicno” tudi nehal prebujati. Upam, da bo s Klaro tudi tako, ceprav, kot sem ze rekla, ima drugacen znacaj in zato ne vem, kako bo.

Draga Jasna,
razumem vašo skrb. A brez skrbi, še VSAK se je odstavil. Nekateri prej, nekateri kasneje. Pravimo, da bi bilo idelano, da otrok sam prerasel potrebo po dojenju. Nekateri otroci so za ta korak pripravljeni prej, nekateri kasneje.

Ko je dojenček zelo majhen svojo potrebo izraža – pač – z jokom. Ko pa je večji, pa seveda tudi drugače, ki pa se nekaterim ne zdi več sprejemljivo obnašanje.

Če primerjamo otroke med sebo, pri enaki starosti, so nekateri že pripravljeni za ta korak, nekateri pa sploh še ne. Če se je mati odločila, da bo otroka odstavila in otrok pri poskusih, da bi ga zamotili ali preusmerili pozornost z dojenja ali ga potolažila na drug način še kar vztraja, verjetno to pomeni, da odstavljanje poteka prehitro. V tem času nekateri otroci tudi nazadujejo v razvoju in obnašanju, se začnejo (spet) prebujati ponoči, postanejo “klopki”, kar naprej bi bili prisesani na mater, začnejo gristi, močno protestirajo ob materinem odhodu ali celo dobijo hude trebušne bolečine, drisko ali zaprtje. Vse to so znaki, da bi bilo dobro z odstavljanjem še malce počakati ali ga spodbujati bolj počasi.

Otrok zelo dobro občuti tudi materina čustva. Če mati, kljub pomislekom še vedno zelo rada in srčno doji, bo otrok imel pri odstavljanju več težav. Če se mati zaradi odstavljanja počuti krivo ali je prehitra pri tem procesu, bo otrok postal anksiozen in se bo še bolj močno želel dojiti.

Kljub temu, da se vsi otroci odstavijo in je to dejstvo tako rekoč univerzalno, pa je vsako odstavljanje edinstveno, med materjo in otrokom, zato so posploševanja in uspešni recepti zelo težki.

Jasna, vesela sem, da ste našli recept za nočno dojenje, ki vam ustreza in prihrani mučno zbujanje in vstajanje.

Materino mleko, tudi po enem letu je še vedno zelo pomembno za otroka. Ljudje, ki vam govorijo, da je mleko samo še voda ali da ne vsebuje več prav ničesar nimajo prav. Mleko po šestih mesecih še vedno vsebuje pomembne beljakovine, maščobe, protitelesa, hormone in druge snovi, ki so prehrambeno pomembne za vašega otroka. Dejstvo je, da nekateri imunološki faktorji ob zmanjšani zaužiti količini dnevno (ko otrok uživa že več goste hrane), celo NARASTEJO in jih je več v drugem letu kakor v prvem. To je popolnoma naravno in razumljivo, saj so otroci, starejši od enega leta bolj izpostavljeni infekcijam. Imunološki činitelji v materinem mleku so še vedno v oporo in pomoč nezrelemu otrokovemu imunskemu sistemu, pomagajo pri razvoju možganov, črevesja in drugim organom pri “dozorevanju”. Tukaj bi kdo pomislil, da bi mnorali imunološke činitelje, ki pomagajo nezrelemu otrokovemu imnuskemu sistemu prav zato umakniti, da bi otrok sam razvil svoj sistem. To pa je absurdno. Otroke imuniziramo (cepimo) tudi prav zato, da bi razvili svojo odpornost in prav takšno vlogo ima tudi materino mleko. Če otrok preko materinega mleka prejme protitelesa, nanje razvije (začasno ali stalno) imunost.

Dokazano je, da dojeni otroci v dnevnem varstvu manj zbolevajo in se manjkrat okužijo, kot drugi.

Eden od pomislekov je tudi ta, da bo otrok nesamostojen, jokav in razvajen.
Dojeni otroci, ki sami prerastejo potrebo po dojenju in se odstavljajo sami – naravno, so celo bolj samostojni, oziroma bolje rečeno – počutijo se varnejše v svoji samostojnosti. V prvih letih je vedno je dobil tolažbo in oporo v materinem naročju, dokler SAM ni naredil korakov LOČITVE. Ko je na to pripravljen, bo to tudi storil (sam) in se bo dobro zavedal, da je šel naprej. Tako je pač vedno v življenju (gosta hrana, prvi koraki,…).
V naši družbi je znano dejstvo, da otroke “potiskamo” k samostojnosti kar najhitreje, že od rojstva. Takoj želimo, da naj bi spali sami, prespali celo noč, jih odstavljali od prsi, stajice, hojice, razni otroški stolčki (so posredno) tudi namenjeni temu. Če otrok ne “porivamo”, bodo prav tako postali samostojni – a takrat, ko bodo oni zreli za ta korak. Prav tako velja podobno za gosto hrano in privajanje na kahlico.

Najbolj pomemben faktor dojenja preko enega leta je poleg prehrambene in čustvene vloge prav pomembnost imunološke zaščite. Poleg tega pa je eden od faktorjev tudi poseben, topel in ljubeč odnos med materjo in otrokom, ki se nadaljuje tudi v obdobje, ko otrok zraste v malčka.

Draga Varvi,
upam, da sva se sedaj razumeli. Kar si verjetno (upravičeno) pričakovala od mene, je naslednje – povzemam:

Če se mati odloči, da bo dostavila otroka prej, kot je otrok pripravljen, da se odstavi sam – je najbolje načrtovati počasno, postopno in ljubeče odstavljanje. Na ta način dnevno (in nočno) izločiš eno hranjenje na vsake tri dni do enega tedna. Tako se bo tvoja mlečna zaloga postopoma manjšala in ne bo prihajalo do prepolnih dojk in neugodja. Počasno, postopno odstavljanje tudi zagotovi materi, da se otrok dobro privaja na spremembe in mu v tem vmesnem obdobju ponudi še več ljubeznive pozornosti kot nadomestek za bližino pri prsih. Ker imajo nekateri otroci zelo močno potrebo po sesanju (je še niso prerasli) lahko v tem času začnejo sesati palček ali se močno navežejo na dudo. Odločitev bo tvoja. Namesto sesanja pri prsih lahko tako Klari ponudiš sesanje po steklenički ali dudi. Posvetuj se z otrokovim zdravnikom, kaj lahko ponudiš Klari kot nadomestek svojega mleka. Tako lahko Klari postopno ponudiš namesto dojenja mlečno formulo po steklenički in s tem nadomestiš en podoj. Vsake tri dni do enega tedna (odvisno od otroka) povečuj število hranjenj po steklenički. A problem je verjetno v tem, da želiš nočno hranjenje zaključiti, da bi Klara spala bolje. V tem primeru bo potrebno nočna hranjenja nadomestiti z metodami, opisanimi v članku na linku. Takšno izkušnjo imaš s starejšim sinom, ni pa nujno, da bo tudi sedaj tako. Pri izkušnjah s tremi otroci bi tako naš najmlajši moral pri dveh letih (in ob ukinitvi nočega dojenja) spati že celo noč. Pa žal temu ni vedno tako (moja izkušnja).

Prijazen pozdrav!

Karmen.