Saj nimam problemov. S partnerjem se ujemama in vse je krasno. Le moja mami mi je namignila, da kljub temu, da sem neodvisna in samostojna v vsem, pravzaprav zelo navezana nanj, skoraj odvisna? Verjetno je to res, ker mi je v veliko oporo in zaradi tega lažje opravljam odgovorno delo in vse drugo. Če njega samo nekaj dni ne slišim, ga že pogrešam, ker je hkrati tudi moj velik prijatelj in mi zna svetovati pri strokovnih zadevah. Sama pa se zavedam, da moramo biti vedno samozadostni, da lahko uspešno funkcioniramo v partnerskih zvezah. Kako si naj okrepim to samozavest in moč? Rada bi bila bolj močna. Hvala!

kaj pa je narobe s tem, da si takšna kot si? sej pa je lepo, da da imaš nekoga tako rada in ti toliko pomeni… bodi takšna kot si, si najboljša.

Da ni tvoja mati malo ljubosumna, ker imaš ti nekaj, česar ona nima?

Sem že dolgo v srečni zvezi. Sem popolnoma neodvisna v finančnem smislu in fizičnem smislu (sem namreč tehnični tip in veliko stvari doma postorim kar sama, ne da bi čakala na moža), pa vendar si življenja brez svojega moža ne znam predstavljati. Pa ne zato, ker bi bila odvisna, ampak ker ga imam preveč rada, da bi lahko živela brez njega.

Sva v bistvu dve polovici, ki dobro funkcionirava, ko sva združena v celoto.

Mene tudi po desetletju lepe veze zvije če mojega lubija ne slišim vsak dan. Priznam, da sem zelo navezana nanj saj mi je lepo z njim in tako zelo ga imam rada, da si niti ne želim, da bi bilo drugače.
Ko greva kam za čez vikend vsak po svoje sva zmeraj na vezi preko sms-jev, ker je ceneje a ne mine dan, da si vsaj minimalno treh sms-jev ne pošljeva ali pa se ne slišiva.

Meni se zdi to čisto OK, to le kaže na to koliko sta povezana, če bi bila manj bi se mi zdelo čudno.

Meni se zdi pa tvoja samozavest čisto OK. A ni že to veliko, da si samostojna kot praviš – predvidevam, da se znaš preživeti sama, če bi šla narazen? Prebolevala bi pa tako kot vsi, jasno.

Če se z nekom tako dobro ujemaš kot ti praviš, potem to kar zase zadrži, da si ne boš nakopala negativcev, bodi vesela, naj traja !!

Zanesi se na svoje občutke, ne na mamine!!!!
Mogoče ti je pa favš???

Jaz sem počutim tudi tako kot je napisala (takole) sem mislila, da sem res preveč navezana nanj. Ne živiva še skupaj cel čas, jaz grem domov še za 2-3 dni na teden… in ti dnevi so mi tako prazni…. Hočem, da minejo čim hitreje… Ne morem se prav spraviti k nobenemu delu…

Ko sem pa pri njemu pa je vse lažje, lahko štuiram, delam kakšne druge stavri, sem vesela… vse je bolje…

Ni to malo pretirano ali je to vse OK?

je blo pri meni enako…. ampak to ne traja celo življenje. so lepi občutki ja.

“Moramo biti samozadostni” …..le zakaj? OK, res, človek je v jedru tam nekje globoko – sam. A ti malo pretiravaš. Zakaj bi bila močnejša – saj si močna! Da pa deliš svoj svet s partnerjem je pa prav in lepo – ni se treba že sedaj pripravljati na čas, ko boš brez njega.
Veš, mame so pametna bitja, rada svetujejo in se za svoje hčerke bojijo – a treba je imeti malo distance do njihovega mnenja (hm, te besede se mi bodo še vrnile……imam 11 letno hčerko ;-)) . Najbrž ima mama občutek, da te pomalem zgublja. Čeprav te zares ne, a morda tvojo navezanost na partnerja, deljenje z njim tako doživlja. Moja že je……..

Moje mnjenje – uživaj in ne travmiraj, prepusti se povezanosti s partnerjem!