Hči je stara 2,5 leti. Od avgusta je čez dan brez plenic in to zelo uspešno. Problem imamo pa s kakanjem. Ko je še imela plenico je imela redno prebavo in kakala vsak dan. Ko smo pa ukinili plenico je očitno začela blato zadrževati. Sedaj kaka nekje na 2-3 dni, pa še to jo je treba spodbujati naj kaka, naj pritisne, kot da se sama ne spomne, da jo tišči. In včasih kakanje traja zelo dolgo, tudi po več ur. Še danes hoče vedno kakati v plenico in ne na kahlico ali školjko. S kakanjem na kahlico jo ne silimo. Vsakič, ko pove, da jo kakat jo vprašamo ali bo kahlico in reče plenico in ji jo tudi damo. A zadnje čase se je začelo dogajat, da ji damo plenico in potem čakamo tudi po 2 uri in se nič ne zgodi. Zdi se mi, kot da nima časa za kakanje, da se okoli nje preveč dogaja, da bi si vzela tistih par minut in se pokakala. Kaka vedno stoje in se drži za rob mizice. Včasih stoji ob robu mizice po pol ure, bere, sestavlja puzle, in vidiš, da pritiska, a na koncu kakca ni. Je veliko sadja in tudi ogromno pije, tako da to ne bi smela biti ovira. Z možem ugotavljava, da ima očitno bolj neko psihološko oviro.
Kaj lahko storimo, da ji prebavo normaliziramo na vsak dan in ta proces pospešimo?

Če je vzrok za težave pri kakanju res samo psihološki, ne moremo zagototovo reči. Na žalost niste napisali, kakšno je blato (konsistenca).

Ker nimam otrok, vam lahko samo napišem, kar sem zasledil drugje. Težave z odvajanjem blata so starši ponavadi rešili tako, da so otroka dali na kahlico vsak dan ob isti uri. Seveda to ne sme biti povezano s prisilo, ampak mora postati nagrada, da lahko sedi na kahlici. Tako, kot pri odraslih, ki bi morali vsak dan ob isti uri (najbolje zjutraj ) iti na veliko potrebo, mora tudi otrok razviti te navade. Ko ima plenice, lahko opravi potrebo kadar želi. Moj predlog je, da uvedete red pri opravljanju potrebe, poleg tega pa zgledi vedno vlečejo, zato bi lahko starša na glas povedala, da hodita vsak dan na stranišče (ali kaj podobnega). Upam, da res hodite …!

Druga dobra metoda pa je navajanje s pomočjo starejšega brata ali sestre. Zopet – vzgledi vlečejo. Velikokrat otroci mislijo, da je sedenje na kahlici nekaj, kar morajo početi samo oni. Mogoče bi si “sposodili” otroka za to nalogo (od sosedov, prijateljev, sorodnikov).

Skrbno izberite tudi prostor. Nisem za “skupinsko” kakanje v dnevni sobi ali kuhinji. Kopalnica je najprimernejši prostor za to, nekateri otroci so že zelo hitro zadržani, ali pa so doživeli kakšno neprijetno izkušnjo (mogoče v vrtcu?). Včasih zadostuje že beseda, pa dobijo blokado. Seveda pomaga odkrit odgovor o tem, da vsi to delamo. Mogoče bi jo motivirali s poslušanjem glasbe ali kaj podobnega.

Pazite, da v prehrani ne bo preveč sadja (kandida!), ampak tudi zelenjava z vlakninami.

LP

Dober dan.
Mi smo imeli z našim sinkom podobne oz. iste težave.
Domislil sem si sistem nagrajevanja. Ker je pač nor na traktorje in bagre, in … te fantovske reči, smo mu kupili hranilnik in mu obljubili, da mu kupimo tavelki traktor (na nožni pogon) ko bo hranilnik poln. Za lulanje je dobil en kovanček, za kakanje tri. Seveda je bil malček nad tem navdušen. Ko je bil hranilnik že malo težji, pa smo se odpravili v trgovino, ter kupili traktor (razliko plačal seveda ati). Hranilnik pa je na blagajni on dal, kakor da je on plačal, in se mu je kar dogajalo.
Tako smo težavo rešili pri nas.
Z lepimi pozdravi in dobrimi željami.