Kaji
Kaja pozdravljena,
sem v službi in bom kratka, ker počasi odhajam domov. Računalnika pa se žal zaenkrat lahko poslužujem le tu. Hvala za vse besede, tudi tebi ni bilo lahko. Tisto o pravni pomoči pa bom speljala. Vem, da ne ravnam preveč odgovorno, ko jo toliko puščam z njim, vsaj zdaj, ko je še na nek način odvisen od alkohola – od njega zahtevam, da je ne vozi nikamor in da si najdeta zabavo v bližini doma. Tega se drži. O njegovi vzgoji oziroma samem načinu komuniciranja z otrokom, pa drugič kaj več, ker je veliko stvari. Vseskozi ji vzbuja neke občutke krivde, precej je bilo grobih besed in igric, da je “tati” ubogi, da ga vedno nekaj boli in rabi njeno pomoč. Zame so to prehude stvari za 2 letnega otroka, ki bi naj dobil neko zdravo sliko o življenju in zdrav vzgled. In, če se slučajno ni odzvala na njegove vzpodbude tako, kot si je žalel, je bil užaljen in se ni dosti menil zanjo.Sporočal ji je, da ni OK. Saj se zna tudi lepo poigrati z njo, vendar je tisti “kiksov” več. Poleg tega sem sama zagovornica tega, če otrok joka, ga potolaži, pa kar koli je – objem in toplina pomirita še tako hudo stvar. On tega mnenja ni, kar pustil bi jo – pravi, da sem nora in nenormalna, ker jo še vedno dojim in ji mnogokrat na dan dam pohvalo in priznanje, da jo imam rada, kljub temu, da se včasih vede, kot pač se vedejo dveletniki – trenutno je veliko trme in uveljavljanja – pa imam izkušnjo, da se da vse urediti z lepo besedo in preusmerjanjem. Še bi lahko naštevala; bedarij iz časa, ko je bila dojenček, sploh nisem omenila. Želim vzgojiti samo samozavestno in odgovorno osebo in se trudim po svojih močeh. Že tako je na svetu preveč čustvenih invalidov.
Oglasi se še kaj, mirno noč, Gea
Pozdravljena Gea,
za začetek samo tole :ni potrebno odpirati nove teme.Ti samo klikni Odgovorite na to sporočilo, pa bo.Pa brez zamere.
Tudi midva sva se še v zakonu dajala o načinu vzgoje. Imam pa srečo, da je vse bojše in da si da nekako dopovedati, da moj način ni tako slab.
Sem pristaš enakega načina kot ti. Z lepo besedo se da vedno vse doseči. Obdobja trme so prisotna pri vseh otrocih, ponekod bolj izražena, drugje manj. Otrok pač mora uveljavljati svojo voljo, na nas pa je, kako mu to dopuščamo.
Šele sedaj, pri drugem otroku, vidim, kako pohvala dobro vpliva na otroka.Prvič sem ga vedno samo kregala, pohvalila bolj malokrat.Bil je priden, nikoli nobenih problemov z njim in se mi je to zdelo čisto samoumevno. O tem kaj pomeni pohvala za otroka pa takrat še nisem kaj dosti vedela, saj sem imela samo 18 let in sem bila praktično še sama otrok. Pa tudi z mamine strani tega nisem bila deležna.
Ali si se poskusila o teh njegovih načinih pogovoriti z njim na nevtralnem terenu ?
On očitno v mladosti ni bil deležen takega izkazovanja ljubezni otroku kot ti to delaš pri hčerkici. Zato mu je tak način tuj in ga obsoja.
Lp,Kaja