Pozdravljeni,

65 letni mami so pred kratkim odkrili rak na materničnem vratu. Mama je strastna kadilka že 50 let in nikoli ni kaj prida zdravo živela, v smislu zdrave prehrane in zadostnega gibanja. Raka ji bodo sedaj zdravili s vsakodnevnim obsevanjem za obdobje petih tednov, enkrat na teden pa bo prejela tudi kemoterapijo. Mama še vedno kadi, prav tako oče. Kadita v stanovanju. Oče mi je sam predlagal, da bo nehal kaditi, kot spodbudo za mamo, da bi tudi ona nehala. No, ker mama še naprej kadi, tudi oče ni opustil kajenja. Ali mi lahko prosim razložite, če obstajajo kakšne negativne reakcije v povezavi s kemoterapijo in kajenjem? Sama v življenju nisem prižgala cigarete in me kajenje resnično zelo moti, denimo tudi svojih otrok ne puščam na obisk k babici in dedku (torej k mojim staršem), saj ne dovolim, da bi bili izpostavljeni pasivnemu kajenju. Mama mi to malo zameri, vendar se gre za zdravje mojih otrok. Mama si je svojega že uničila, pa me vseeno zanimajo kakšni predlogi ali vaši nasveti, kako naj mamo prepričam, naj vsaj zdaj opusti kajenje, prav tako pa me zanimajo možne reakcije kemoterapija in kajenje.

Za vse odgovore bom zelo hvaležna.

Tudi rak na materničnem vratu je očitno neposredno povezan s kajenjem. Po celem svetu umre posledično za rakom materničnega vratu ca 220.000 žensk, od tega jih približno 30% umre za rakom materničnega vratu povezano s kajenjem. Kadilke imajo dvojno povišano tveganje za to vrsto raka.
(Številke so izvzete iz populacij pljučnih zdravnikov na spletu; predzadnji odstavek):
http://www.lungenaerzte-im-netz.de/lin/show.php3?id=41&nodeid

Mi se hitro sprašujemo, zakaj bodo zavarovalnine vedno dražje, ali zakaj sploh imamo obveznost zavarovanja; ne vprašamo pa se, zakaj se nekdo sploh zdravi, če se še naprej zastruplja, koliko zdravil gre v smeti in koliko bi bilo nepotrebnih, če…
bi ne bilo toliko “če”-jev… sorry.

Verjamem da ti je težko, ampak ne prepričuj je naj opusti kajenje. Če kadi že toliko časa, bo za telo huje, da iz danes na jutri neha, kot da kadi naprej.

Moja mami je, ko je dobila raka, kadila in med kemo in med obsevanji in kasneje… noben onkolog ji tega ni odsvetoval, ker ne bi bilo nobene razlike. Dovolili so ji kaditi še naprej, tudi v bolnici. Za mojo mami bi bila hujša stvar namreč to, da bi popolnoma nehala kaditi. Je pa sicer tekom zdravljenja kadila manj, ker ji je manj pasalo občasno. Ko je bila nervozna, pa je kadila več. Mene to seveda ni motilo. Kdo pa sem jaz, da bi ji vzela nekaj, kar jo razveseli, čeprav je to sovražnikom cigaret težko razumeti.

To, da te moti pasivno kajenje pri otrokih, je čisto prav. Mami bi lahko rekla naj zraven njih ne kadi. To je zame čisto normalna zahteva. (Medtem ko mi ukazovanje nekomu naj popolnoma neha kaditi ni.) Čeprav glede na to, da bo zdaj začela prestajati to težko obdobje zdravljenja, pač ne vidim da bi bili otroci sami z njo. Tako da lahko otroke pošlješ v drug prostor, če bo mama želela kaditi. Ker na kakšno varstvo ali kaj takega ne moraš računati, saj bo tvoja mama sama rabila pomoč.