Pozdravljeni!

Vem, da ste že imeli kakšno podobno izkušnjo vas sprašujem naslednje:
Z punco sva skupaj skoraj že 7 let (jaz 26, ona 24). Nasplošno se super razumeva.
10metrov stran od njenih sva si postavila hiško, kjer živiva. Problemi pa so sledeči. Vedno sva samo doma, nikamor ne greva. Imam dobrega prijatelja, ki povabi dostikrat ven, na kako pijačo. In vedno moram iti sam. Vsi ostali z puncami, edino jaz sam. Izgovor moje punce je:”jaz ne žuram”. V bisvtu pa gremo samo na nealkoholno pijačo za cca. 2 urce – zaradi družbe. Pride poletje, jo povabim na morje, ona izjavi:”na Hrvaško ne, ker se bojim hrvatov”….jao. Zadnič sem reku, če bova skupaj popoldne pa reče:”se imam veliko za učit”. Potem pa pridem iz dela domov in vidim, da ima zemljo za nohti in jo prašam, kaj je počela in reče :” staršem sem pomagala na njivi” – imajo srednje veliko kmetijo. In potem si mislim, za vse ima čas a zame ne, No ok. Ko sem se preselil k njej, sem doma pri njih nekoliko pomagal (v avgustu pri 40 stop. kosil korone, pomagal pri prodaji. Njeni starši so zahtrvali vedno več. Nakar sem se nekega dne uprl, oz. nisem šel več zraven. Ob 6:00 pa do 20:00 sem delal, pridem domov in njej oče zvoni na zvoncu in pravi :” da če jutri sem pa prost da bi lahko kaj naredili”….se ugriznem v jezik in gre mimo.
zaradi pomanjkanja dela sem lani sep. ostal brez službe, nakar mi je pripadalo 6 mesec nadomestila iz zavoda. Po nekje 3 mesecih en dan pride njen oče u stanovanje – brez pozvonit ali potrkak ter pravi: ”če ne boš nič delal, ti zamenjam ključavnico in adijo”. Moja zraven mene tiho in gleda v tla. Naj povem, da sem tudi v času nadomestila delal. Praktično delam od svojega 15. leta starosti.
Imam občutek, da je moja punca pod vplivom njenih staršev – očeta. Kaj bi naredili vi, če bi imeli punco, ki nebi hotela nikamor. Ne na morje, ne na pijačo ne nikamor…?
Hvala za nasvete.

Lepo pozdravljeni,

v odnosu vama manjka bližine in povezanosti. Živita vsak bolj zase, v svojem svetu, le tega pa ne znata podelita drug z drugim. Vi ne zmorete vstopiti v njen svet, če ravno po tem hrepenite in ona ne zmore do vas. Drug ob drugem se bosta morala umiriti in se sprejeti, takšna kot sta. Šele, ko bosta našla iskreno, srčno bližino, se bosta lahko pogovorila in se resnično poslušala.

Nikakor ne razumete, zakaj ne želi nikamor z vami, ko boste razumeli zakaj, jo boste tudi drugače začutili, potem bo pa tudi ona želela dati v odnos kaj več in z vami iti med ljudi. Med vama bivajo zgodbe vajine preteklosti, vaju pa ni nikjer. Ne vidita se, ne čutita in ne srečata v tem, kar doživljata.

Če bosta želela ustvariti prijeten odnos, si bosta morala drug ob drugem narediti predvsem prostor in si dovoliti drugače živeti drug ob drugem. Ona je veliko več, kot pišete tukaj in jo vidite. Tudi vi ste veliko več. V tem “veliko več”, pa je možnost uzreti drug drugega drugače, globlje. Bolj kot gledata v smeri, ki vama povzroča konflikt, globlje padata v svet, kjer je praznina, nerazumevanje in občutki, da drugemu ni mar.
Vse to je odnos, vse to sta vidva, vprašanje je samo, ali se bosta odločila najti sočutje in bližino in si postala naklonjena ter potrpežljiva drug do drugega, ali bosta pa vedno bolj živela svet, ki sta ga začela ustvarjati in vedno bolj prepreda vajine misli, vajine odzive in čutenja. Kje sta, kaj ustvarjata, je to odnos, v katerem želita živeti?

Ustvariti bližino v odnosu pomeni, postati ranljiv, odprt in iskren v tem, kar čutiš. pomeni povedati, kar čutiš in sprejeti, kar čuti drugi. Odnos je resnično lahko veliko več, kot sedaj vidita in si dovolita. Morda se odločita za kakšen razgovor v našem centu Midva. Dobrodošla, z možem delava predvsem s pari, ki so se v odnosu izgubili in osamili drug od drugega.

Vse dobro vama želim obema.