kaj se zgodi v primeru, če otrok noče obiskovati dodatne učne pomoči?
Pozdravljeni,
kaj se zgodi v primeru, če otrok noče obiskovati dodatne učne pomoči? Gre se za dijaka v srednji šoli, je prav dober in ne čuti potrebe po dodatni učni pomoči, češ da mu samo krade čas, ki bi ga raje preživel s sošolci. Ali smemo reči učiteljem, da dodatne učne pomoči ne bo obiskoval ali so postopki kako drugačni, da ga izpišemo?
897908,
kateri letnik pa je sin? Kaj pravite vi? Razlog, d amu samo kradejo čas, bi lahko bil realen, če otrok v šoli nima večjih težav.
Ni dovolj, da samo obestite šolo ali učitelje. Potrebno je ponoviti postopek – spet date vloga za usmerjanje s poročilom šole.. in potem v primeru, da bo komisjia ugotovila, da pomoč ni več potrebna, sote dobili novo odločbo, kjer bo pisalo, da se otroka ne usmeri.
Ni pa velajo razmisliti. Ne vem sicer kakšne teave ima vaš otrok. Moogče pa bi bilo prav, da obdrži status in s prilagoditve. Disleksikom pridejo prav, če tudi nimajo učne pomoči.
Otrok je naglušen, pomoč ima pri matematiki in angleščini, ampak mi pravi, da imajo tudi (navajam dobesedno): “tako imenovani zdravi otroci angleščino dve in opomine pri matematiki”. Angleščino je letos izdelal z dobrim učnim uspehom, matematiko pa tudi. Zaključil pa je prvi letnik in pravi, da mu zaradi te dodatne pomoči gredo najlepša leta, ki bi jih lahko porabil kako drugače. Bi lahko otrok dobil odločbo, da bi imel samo prilagoditve (tj. npr. da bi imel samo pisne teste pri angleščini, da ne bi bili tako strogi pri izgovorjavi, fotokopiranje, pisne informacije), ne pa tudi dodatne učne pomoči?
Pozdravljeni,
sem sin od 897908. Želim iz prve roke napisati, kako vidim to dodatno učno pomoč, ki mi je milo rečeno, nagravžna. Dodatno učno pomoč imam pri matematiki in angleščini. Oba predmeta sem imel v letošnjem letu 3 (prvi letnik srednje šole) in zdi se mi, da ne po zaslugi učne pomoči, ampak po zaslugi lastnega angažiranja, saj sem se 90 % snovi naučil sam doma, dodatna učna pomoč pa mi je bila samo kot cokla, da ne bi bil med sošolci. Dodatno učno pomoč imam samo zato, ker je na obravnavi pred izdajo odločbe moja mama rotila komisijo, da dobim dodatno pomoč, ko pa sem jaz rekel, da te pomoči ne potrebujem, da rabim pomoč raje pri tem, da bi bil več med vrstniki, pa niso poslušali. Tega pa ne. Poleg tega, da nimam zato toliko časa se družiti s sošolci in se socializirati, so me tudi sošolci začeli zafrkavati zaradi dodatne učne pomoči, pravijo mi, da imam privilegije, da imajo oni negativne ocene pri matematiki in angleščini, pa nimajo nobene učne pomoči (kar je res – nekateri so imeli tudi popravne izpite, ki jih jaz na srečo nisem imel) in mi pod nos mečejo, da imam privilegije. Pred dnevi me je zato pustilo dekle, na katerega sem bil zelo navezan, ki ima težave pri matematiki, konec avgusta bo ponovno pisala popravni izpit, pa nima nobene dodatne učne pomoči, ker do nje ni upravičena – nima pač statusa dijakinje s posebnimi potrebami – edini njen problem je, da ji ne gre srednješolska matematika, prej je bila pa vedno zelo dobra učenka (le matematika ji je šla slabše, ker pač ni takšen učni tip – je bolj za piflarske predmete, ampak to še niso posebne potrebe, ali pač?). Nočem več obiskovati dodatne učne pomoči in če jo bom s 1. septembrom moral spet imeti, jo bom začel špricati, ker mi je odvratna. Koliko časa trajajo postopki za ukinitev dodatne učne pomoči in ali lahko vlogo dam sam in kam?
897908,
Očitno je, da je vašemu sinu dodatna pomoč breme in jo krivi za marsikaj. Ker se pomoč izvaja pred, med in po pouku (oz. je stvar dogovora) težko pritrdim, da »zaradi dodatne pomoči gredo najlepša leta«, saj sta to samo 2 šolski uri na teden. Ampak očitno si je sin ustvaril takšno mnenje, res pa je, da se lahko dogajajo šikaniranja s strani sošolcev, zaradi česar se fant lahko počuti še dodatno prikrajšan.
Kot sem že napisala, vam svetujem, da fant obdrži status otrok s pp in potrebne prilagoditve, nima pa več dodatne pomoči. Postopek pa je enak kot do sedaj. Potrebno je vložiti vlogo, priložiti tudi poročilo šole in vse oddati na najbližji enoti Zavoda za šolstvo.
Po zakonodaji oz. Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, lahko vlogo odda tudi starejši mladoletnik, torej star 15. let in več.
http://www.zrss.si/pdf/050911123118_zakon_o_usmerjanju_otrok_s_posebnimi_potrebami_22072011.pdf
sin od 897908
hvala za zapis tvojega razmišljanja. Najbrž imata oziroma sta imela ti in tvoja mama različna stališča do dodatne pomoči. Malo me sicer čudi, da ti Komisija ni bolj prisluhnila, a mogoče so presodili, da bi dodatno pomoč vseeno potrebuješ.
Sama bi ti svetovala, da predno karkoli narediš – preceniš in oceniš vse minuse in pluse dodatne pomoči. Prav tako oceniš, kje bi pa mogoče bolj potreboval pomoč in kaj v razredu pogrešaš. Nisi nič napisal o svoji težavi – kako lahko slediš pouku? Predvidevam, da si imel dodatno pomoč tudi v osnovni šoli in sam najboljše veš pri čem ti je koristila.
Verjemi, da se marsikateri otrok tako v osnovni in srednji šoli (žal!) srečuje s šikaniranjem sošolcem in da tudi marsikateri odrasel jemlje dodatno pomoč in status s posebnimi potrebami kot privilegij. Vprašanje je, če bi tvoj sošolec, ki ima negativno oceno, to lahko popravil s privilegiji kot ti jih očita – brez vloženega lastnega dela ne bi šlo! Vendar tako tudi razmišlja marsikateri odrasel, ki želi, da bi njegov otrok prišel čim bolj na lahko do lepih ocen. Tudi pri dekletu si lepo opisal, da matematika ni njen predmet, ker je bolj piflarske narave in sedaj ima popravni izpit. Veš, vsak dijak, ne glede na status, ima možnost pristopiti k profesorju in ga vprašati za učno snov. Res je, da nekatere šole to bolj podpirajo, druge pa ne. Na nekaterih srednjih šolah pa imajo tudi tutorsko pomoč (kjer ti pri učenju in vseh težavah pomaga nekdo iz višjega letnika).
Jasno je, da dodatna pomoč ni vse in je potrebno tudi tvoje delo. Malce krivično pa je, da dodatno pomoč kriviš za marsikaj. Ni cokla, je bolj bergla za premagovanje težav, s katerimi se mogoče srečuješ.
Kdaj si imel ure? Med poukom, po pouku? Nimaš časa za sošolce zaradi dodatne pomoči? Je res pomoč kriva za tvoje nerazumevanje s sošolci? Premisli. Če pomoči ne bi imel, kaj bi bilo drugače (slabe ali boljše)? Si se o tvojih občutkih lahko s kom na šoli pogovoril? Kakšno pa je stališče učiteljev (in šole na splošno) do otrok s posebnimi potrebami? Ni potrebno, da sprašuješ na okoli, običajno se te stvari zelo dobro začutijo.
Sicer pa .. če si trdno odločen, je potrebno vložiti vlogo – oz. spet sprožiti postopek za usmerjanja. Glede na to, da si najbrž že star več kot 15 let, jo lahko vložiš tudi sam. postopki trajajo različno dolgo. Lahko pričakuje podoben čas, kot je trajalo, od oddaje vloge in odločne za srednjo šolo.
SVETUJEM PA TI DA OBDRŽIŠ STATUS IN PRILAGODITVE.