Imela sem fanta, alkoholika, po njegovo seveda ne. Njegov način pitja je bil tak; prvi dan do okajenosti, drugi podobno, tretji in četrti dan do konca, potem pa 3 dni nič. Za dan okajenosti je potreboval cc 10 pirov, liter vina, ostale dneve je pil še žgano, dokler je pač še kje kaj bilo ali dokler ni padel. Vedno, ko ima kaj v tistem dnevu, npr. novo delo, mora zjutraj nekaj spit, z tem se pomiri. Njegovi so vsi alkoholiki, vendar nekako pod kontrolo, on je druga pesem. Zapravi vsak cent za pijačo, če nima si izmišlja izgovore da lahko gre do koga, za katerega ve, da ima pijačo. V dnevih, ko pije, ne je čisto nič. Ko je okajen, je umirjen, komunikativen, nekomu, ki ga ne pozna se zdi prav vredu človek. Ko je dan do konca zna biti agresiven, žaljiv, vozi pod vplivom alkohola, razbija….Dneve, ko je “trezen” je večina živčna razvalina, ne smeš mu reči niti besede, vzkipi, grozi, se dere….torej, najbolj grozen je, ko je trezen. On ne vidi nobenih težav, meni se zdi to že zadnji stadij. Službe nima, povsod se je skregal, domači mu dajo kak liter, par evrov, samo, da imajo mir. Sedaj so ga vrgli ven, živi na nekem vikendu, za prvo najemnino so mu starši pomagali, za naprej ne vem kako se bo znašel. V enem izmed njegovih do konca dnevom sva se skregala, vedno se takrat spravlja name, grozi, žali….tokrat mi je prekipelo, spakirala sem mu cunje in ga peljala domov. Vem, da bi tole šlo v nedogled, trajalo je dobri dve leti, več ali manj isti krog, pitje,grožnje, obljube, jok, prošnje in zopet pitje, grožnje…Vem, da ga je to strlo. Bila sem edina, ki ga je nekako razumela, njegovo pitje, vzroke, kako funkcionira..pred drugimi pač igra. Sicer si je našel hitro drugo, predvsem zato, da jo finančno molze in da ima z alkohol. Nima niti srednje šole, ne izpita, ne avta, ne službe, kronični srčni bolnik, star je 31. Še zmeraj sva v stikih, še zmeraj je isti, trdi mi eno, čutim in vidim v njegovem obnašanju, da je še slabše, da pije še več. Želi, da se pobotama, jaz pa ne morem, ne morem več v večni boj z pijačo. Zadnje dni, mi govori, da življenje nima smisla, da brez mene ne more, da se bo zapil do smrti, če se ne vrnem. Vem, da so to manipulacije, vem pa tudi, da je tega zmožen. Druži se z ljudmi, ki jim ni tuja niti droga, on tega ne jemlje zaradi srce, nikoli pa ne vem kdaj ga bo zamikalo. Nimam več idej, on pravi, da samo naj se vrnem in bo on ok, jaz vem, da to ne bo tako, nočem pa biti tista, ki bi ga lahko “rešil” pa ga ni, nočem pa v razmerje, kjer bo prisoten alkohol. Njegovi so samo srečni, da so se ga rešili, noben noče slišati o tem, da ima hude težave z alkoholom, za njih pač včasih kaj spije in ga bo minilo. Jaz pa vem, čutim nekako, da je človek na dnu in čisto brez volje, da se pobere. Je kak način, da ga prisilim v zdravljenje? On še zmeraj trdi, da nima težav z alkoholom, prej z vzkipljivostjo.

Ti ga ne moreš prisiliti v zdravljenje. Če ima informacije, kam lahko gre po pomoč, pa ne gre… potem ne moreš veliko narediti. Žal.
Lahko še naprej ohranjaš svoje ravnovesje, kot takšna mu boš lahko najdlje pomagala in si neomajana pri pogoju, da si poišče strokovno pomoč.
Ko boš videla, da to teče, potem bo tudi lažje se odločiti, kako naprej.

Lej, tip je zabluzil totalno, niti sam zase ni sposoben skrbeti….in zdaj ga boš “reševala”?
Kako?
Sama veš, da te rabi samo za financiranje pijače in da mu omogočaš urejeno življenje, za katerega
mi ni treba s prstom migniti….popolnoma nič drugega ni zadaj.

Glej, saj je enostavno. Če te tako blazno ljubi in ne more brez tebe, potem naj gre na zdravljenje in ko
bo VSAJ eno leto popolnoma trezen, naj pride nazaj k tebi vprašat, pa boš premislila.

Da ne more? Zakaj pa ne?
Naj se ti ne smili, odločitev je popolnoma njegova in višek podlosti je, da odgovornost za svoje
(napačne) odočitve nalaga tebi….

Kako pa si predstavljaš zdravljenje nekoga, ki je sveto prepričan, da ni bolan?

Seveda lahko storiš še nekaj. Lahko obupaš. Lahko odideš in obupaš nad njim, lahko pa ostaneš in obupaš tudi nad sabo.

Če se bo zapil do smrti, se bo zaradi sebe, ne zaradi tebe.
Če pa boš ostala z njim, pa vsaj otrok ne imej. Če bosta že vidva zavožena, ni treba da priozvedeta še nič krive reveže s posledicami do smrti. Ja, resnično. Do smrti. Za to pa boš res ti kriva.

pozdravljena
vem da ti ni lahko. sem alkoholik.
probal sem zivljenje tvojega fanta.
veckrat sem probal nehat a ni slo.
vedno je bil alkohol mocnejsi,
pred mesecem dni sem slisal za anonimne alkoholike in sem poskusil it na srecanje.
zadel sem na lotu in se danes sem trezen.
ta srecanja so nekaj neverjetnega.
priporocam mu da gre pogledat
lp in srecno

Pretirano pitje gre vedno samo v eno smer. Oseba, ki to počne, sama težko najde moč, da bi prenehala. Okolica, ki jo zanj skrbi, pritisne nanj, mu postavi ultimate, mu prigovarja, motivira… Res je, nikogar se ne da prisliti. Marsikdo mora skusiti dno, prej se ne odloči. Kljub temu pa alkoholik sam težko spelje zdravljenje, oz. se odloči zanj sam.

V prvi vrsti morate misliti nase. Marsikateri alkoholik je že potegnil tudi druge na dno. Premislite, kaj ste zanj pripravljeni. Če se boste odločili, da mu pomagate, morajo biti in vam in njemu jasna pravila.