Kaj se dogaja, kaj to pomeni?
Mogoče je pa ravno njemu le za lastne interese ter ne premore empatije do drugih.[/quote]
Res je, mogoče. 🙂
V primeru qwwe pa ni ne duha, ne sluha o prilagajanju z njegove strani. Ponavadi se izkaže, da gre v tem primeru za ljudi s težkim karakterjem, za ljudi ki samo pijejo energijo drugim.[/quote]
Želel pa sem povedat, da sem tudi jaz imel občutek, da se ona takrat ne prilagaja. Da sem se motil, sem spoznal šele kasneje, ko sem o njej zvedel več in tudi o sebi. Če človek ni pripravljen razumeti drugega in mu je mar le za lastne interes in občutek, seveda do tega spoznanja nikoli ne pride.[/quote]
Po pravici povedano imam občutek, da se jaz ogromno prilagajam, vložila v to ogromno truda ter razuma, on pa ni nič naredil, da bi vsaj malo stopil v korak z menoj. Pa nisem tip ženske, da bi v človeka silila, ker vem, da če te nekdo pritiska, se avtomatsko umakneš, je treba po pravilih obeh. Razumem to. Imam občutek, da me ves čas drži na zelo, zelo previdni distanci, da v bistvu nalašč noče priti bliže, ker se boji, da bi mu bila všeč, ne da mu ne bi bila všeč, ampak da bi mu bila. On tako meni je všeč, to dobro ve, pri meni so čustva, pa če bo ura več na teden ali ne bodo ostala ista. Pa še ta srečanja sem večinoma sama predlagala, on res ves čas samo čaka na moj predlog, zdaj pa ali ga zavrne ali pa pride, še nikoli me ni on kam zares povabil, vedno je nekako tako naneslo, da je rekel, da bi se lahko jutri dobila, potem pa če nisem jaz dalje aktivirala, ni do ničesar prišlo, on je naredil vedno korak, pa pet nazaj, pa spet in mene puščal v nekakšni negotovosti. Ne vem zakaj se me boji, ne vem kaj se mu dogaja. Po pravici povedano po petih mesecih več nimam niti volje, niti energije za to, ker ves trud je bil samo iz moje strani. Glede na to, da se že kar nekaj dni nisva niti slišala, pa opažam, da se tudi moja čustva umikajo. Škoda, da je tako, ker vem, da mu je mar, vendar obstaja blokada, ki je niti noče podreti, niti se ne trudi, ker misli, da bom vedno tu in jo pač bo, ko jo bo. Poznam pa sebe toliko, da ko naredim korak naprej, ga nazaj več nikakor ne morem in se tudi jaz oddaljujem.
Sem skoraj prepričan, da ima tudi on občutek, da se on sam ogromno prilagaja. Ljudje smo pač različni in imamo različne navade, poglede, se nahaja v različnih fazah življenja, razvoja in smo včasih bolj, drugič pa manj kompatibilni. Pomembno je sprejemanje drugega, ne spreminjanje, spremembe pa delamo le na sebi. Kar pa ni najlažje. Vedno je (vsaj na kratek) rok zahtevat ali pa čakat na spremembe pri drugem, če nekaj ni točno po naši predstavi. S tem pa drugemu ne sporočamo nič drugega, da nam tak kot je, ni všeč.
popravek: vedno je LAŽJE zahtevat spremembe pri drugem, kot jih narediti pri sebi. Najlažja pot pa navadno ni dobra izbira.
Pa da se me ne bo narobe razumelo. To, da se on v njegovem svetu trudi, tebi pa se zdi, da se sploh ne, nikakor ne pomeni, da ga moraš čakat v nedogled.
Razumem kaj želiš povedati, samo je vseeno čudno vse skupaj, ne vem, nekaj manjka, kaj bi me prepričalo naj se še trudim, ostanem, sodelujem. Če bi vsaj poljub dobila nazaj, bi mogoče – hec. Tako pa mi je pred petimi dnevi rekel, da greva en dan na kavico, da mi more nekaj stvari o nama razložiti, pa ni ne duha ne sluha o vabilu (najverjetneje čaka, da jaz naredim ta korak, pa še to si bo ravno čez tri tedne vzel čas, ko bom dovolj “pregnjavila”), potem mu je zelo verjetno zelo, zelo malo mar kaj si jaz dejansko mislim, kaj šele, če obupam in grem. Pa nima nobenih drugih obveznosti v življenju, ker ne hodi v službo. Rad me ima, napisal mi je že, da sem njegova ljubezen, da me pogreša, ni pa zaljubljen. Kaj bi naj vse to pomenilo mi niti malo ni jasno. Če bi vsaj prvo troje držalo, bi imel željo po druženju, vsaj druženju, nisem rekla, resnih obvez, vsaj druženju, ki ga ni in ni. So samo telefonski pogovori (tudi on naredi korak, pa me pokliče ali kaj napiše, da tukaj ne bo pomote, da samo jaz koga nadlegujem) in če sem čisto iskrena ga nisem videla že dva meseca, pa sva doma narazen slabih 10 minut. Pa naredi korak naprej, pa pet nazaj. Pred dnevi sem mu tudi povedala, da mi prosim več ne pošilja takšnih sporočil s takšno vsebino, ker me zmedejo in jih vzamem kot igranje z mojimi čustvi, ker domnevam, da je naredil korakec naprej, vendar prileti z obrazložitvijo, da sem narobe razumela. Kaj za vraga je narobe razumeti v rad te imam in pogrešam te?! Pa nisem poskočla ob teh besedah in ga tekala iskati od navdušenja, sprejela sem jih, domnevala, da je vsaj korakec naprej, vendar je bilo še vedno vse popolnoma isto, isti zid. Večkrat sem mu že rekla, da sva dva v tem in naj pazi kaj dela.
Ni kaj, lepa izkušnja, ki sem jo trenutno doživela, zagotovo mi je dala lepo lekcijo in drugačen pogled na ljubezen ter odnose.
Uf, 2 meseca?! 10 min narazen?! Mogoce si pa celo malo prevec strpna. pa mu das vedet, da ga ne bos vecno cakala? Mora bit pa res zlat. 🙂
Saj pravim, da sem strpna, tega mi res ne more očitati. V tem času se nisem niti zdrla na njega ali razjezila in podobno. Do prejšnjega tedna mu še nisem dala resno vedeti, da me več ne bo, prejšnji teden sem mu rekla, da me več ne bo, da ga ne morem več čakati, pa je rekel, da se morava ob kavici pogovoriti, na katero me spet ne povabi. Jaz sem zaključila pred sedmimi dnevi, zbrisala vsa sporočila, da se ne vrtim v nekem krogu in berem, berem ter iščem opravičila za njega. Pa da si ne boste mislili, da slabo izgledam in da mi je tega treba? Imam ponudb za zmenke preko glave, vendar sem strogo vse zavračala te mesece. Sicer pa moram sedaj nekaj tednov počakati, da se mi to prebavi, ker nisem pripravljena takoj v kakšne nove zmenkarije, potem pa naprej. Čakala pa več ne bom, me je minilo do vsega. Sicer pa v redu, da sem dala skozi, da sem počakala, če ne bi, nikoli ne bi vedela in bi me vedno zanimalo, če bi se kaj razvilo. Ni mi žal, saj mi življenje kljub temu ni obstalo.
ŽE NA 3 zmenku sta se poljubljala??? kva si ti kakšen lolek bolek?? kaj še niti na 3 zmenku je nisi pojebal?? kaj te čakaš?? da jo bo kdo drug?? s kakimi stvarmi se ti ubadaš. če ti je huda je to to. če ti ni pa ni pa jo vseeno nategni. kva kompliciraš pizda ej. ti si nek mamin sinek. kaj mamica ne dovoli da jo nasadis?? al ti daje navodila?!! lolek bolek . primi jo za lukno pa nasadi ej kva filozofiraš, kreten!!!
Tole je lep primerek odličnega nasveta, čustvenointeligentnega govora, podanega na podlagi strokovnega znanja in primer nekega redkega izrazoslovja, vrednega nadarjenega pisca, ki bi s svojo retorično sposobnostjo lahko kandidiral vsaj za ameriškega senatorja. Domnevam, da mu ne prepovejo javnega delovanja zato, ker je zares dober na svojem področju. Skoraj je predober, da troši svojo dragoceno energijo in znanje za ta forum.
Pozdravljeni!
Sam imam enak “problem” kot avtor.
Dobivam se z dekletom, ki me privlači je zelo simpatična, ima lepo notranjost, enake cilje v življenju. Z njo uživam na polno… Skratka idelano dekle! Ona je enakega mnenja (in ja je tudi zaljubljena) Preden sem spoznal z njo sem imel 5 letno vezo, katero je prekinila bivša in me “dotolkla”. Bil sem samski dve leti… No, če nadaljujem. Ali sem zaljubljen se sprašujem? Imam jo rad, nekaj mi vendarle že pomeni. Ni metuljčkov, ni tistih “srednješolskih” blodenj. Star sem 24 let.
xls, naj me koklja brcne. če ne hodiš z moj bivšo (vsaj zgodba je na las podobna). Končala pred kratkim in zdaj bi ona z drugim nadoknadila vse tisto, kar med nama ni uspelo. Je pa na moč naivna (in sveže zaljubljena). Na moja svarila, da ne prehiteva dogodkov (ne preveri čustev drugega),se ne odziva.
