Spoštovani!

Moje ime je Dina in sem na forumu Med.Over napisala že kar nekaj člankov: Brez mame, Ali je v meni še ljubezen, Psihiatrija ali psihoterapija in Tesnoba, od kje si ti prišla.

Danes se obračam na vas zaradi svojega najboljšega prijatelja (če ga lahko tako imenujem), še bolj pa zaradi sebe. Moj najboljši prijatelj je moj bivši (če lahko temu tako rečem) fant. Oziroma še sama ne vem kaj je, čeprav sva se uradno razšla. V članku “Ali je v meni še ljubezen” sem pisala o njem. Razšla sva se zaradi mojih čustev, ki so minila, minila je spolna privlačnost in vse to me je tako žrlo in potrlo, da sem se morala odločiti za razhod. Kljub temu pa je vse do danes med nama še vedno nekaj ostalo – nekaj lepega in edinstvenega, kar se je v mojem življenju zgodilo samo z njim – globoka povezanost, veliko zaupanje in spoštovanje. Vse to mi da vedeti, da imam tega človeka še vedno na nek način rada in, ker je zame tako zelo pomemben in edinstven, mi je zelo težko popolnoma prekiniti stike z njim.Najbrž se sprašujete, zakaj naj bi prekinila ta čudovit prijateljski odnos, ko pa je zame tako zelo pomemben in mi koristi. Fant, ki ga bom imenovala Domen, je vame še vedno zelo zaljubljen in tudi jaz njemu ogromno pomenim.Težava pa je, da zelo trpi, saj ne more imeti fizičnih stikov z mano, po katerih zelo hrepeni in jih pogreša. Če bi jaz v telesnih stikih in spolnosti lahko funkcionirala kot sem tisto leto, ko sva bila par, bi bila stvar lepo rešena. Zlahka bi nadaljevala odnos ljubezni, saj je to človek, ki mi resnično pomeni sorodno dušo. Ker pa niti s psihologinjo problema s telesnostjo nisva znale razrešiti, sem tako ostala pred odločitvijo, da na žalost ostanem sama – bojim se namreč iti naprej z Domenom, skozi vse borbe in viharje, če že zdaj čutim, da bova lahko oba samo še bolj trpela in spoznala, da ne gre in ne gre.

Psihologinja mi je svetovala, da bi se morala v zvezi z Domenom zares nekaj odločiti – ali bova vztrajala v ljubezenskem odnosu ali pa odnos resnično prekineva. Ker v takšnem odnosu kot sva zdaj, nisva ne eno ne drugo, “sva in nisva”. Na tak način pa bova oba samo trpela – trpi Domen, predvidevam pa, da bom kasneje še toliko bolj trpela jaz, ko se bom enkrat morala zares posloviti od njegovega prijateljstva (bodisi zaradi kakšne druge punce).

Moj velik strah je predvsem – ostati zopet sama. Ne le sama, pač pa izredno osamljena. Kajti zdi se mi, da je bilo pred Domenom vse eno samo trpljenje, ena sama osamljenost. Hrepenenje po ljubezni, ki ga nihče ni mogel izpolniti. Ko pa sem že upala, da ga bo kdo izpolnil, je sledilo razočaranje. Kako naj se resnično ločim od Domena? Kako naj zapustim človeka, ki ga imam na nek način še vedno rada in, ki mi je kakor dar z neba? Dar, ki se mi še vedno ponuja, jaz pa ga zavračam… Ne razumem več ničesar. Kje naj dobim moči iti (spet) sama naprej? Kje? Saj ko Domena ne bo, ne bo več nikogar…

Dina

“Saj ko Domena ne bo, ne bo več nikogar… “

To je sedanje razmišljanje, vanj si vpeta zaradi vsega napisanega. Jasno ločnico boš že zaradi sebe morala potegniti čimprej, ne zavoljo njega. Seveda bo žalosten tudi on, toda vse bolje kot neka navidezna realnost ki to ni. Da ti je kot prijatelj človek in še več, v spolnosti pa se z njim ne vidiš več, pomeni le eno – mogoče bi zmotno zavoljo njega naredila tudi ta korak, pa se to ne ujema z tvojimi načeli. OK, to je dokaj trezo razmišljanje, manjka tukaj samo še kanček več tvoje odločnosti narediti ta korak. Mislim da je fer da se o tem odkrito pogovoriš z njim, četudi za ceno razhoda. Če do nje pride, vedi da je tako prav. Nekateri so tudi po končanju zveze na neki načelni ravni prijatelji, drugi ne; oboje vsakdo interpretira drugače in oboje je (lahko) pravilno.

Po mojem mnenju se bojis do konca custveno odpreti, bojis se razocaranja, ki bi lahko sledilo, po drugi strani pa se bojis tudi osamljenosti…v tebi je torej ogromno strahu, ki ga noces zacutiti, zato si nekje vmes. Od kod ta strah, trpljenje, ki mu ni videti konca? Na nek nacin ti je v tolazbo, ker Domen ostaja, te zeli. Rada bi bila z njim, a se mu bojis predati. Koliko razocaranj si ze dala skozi, koliko bolecine in solz si zacutila? Sama sebi ne das priloznosti za sreco. A dejstvo je, ko bo imel Domen dovolj cakanja, ko bo nasel drugo, ga bos objokovala, kar naenkrat bos spet zacutila zeljo po njem, po spolnosti z njim, ker bos vedela, da je spet varno, da se odpres in zacutis. Zakaj varno? Ker bos vedela, da ni vec tvoj, da te vec ne caka. To ni prijateljstvo, ker je on zaljubljen vate, pricakuje in upa na tvojo ponovno vrnitev. Ti pa kar ne ves, kaj bi. Fer ni do nikogar, zjasni se in mu povej, da tako vec ne mores. Ko bosta oba cutila drug do drugega le prijateljstvo, bo to pristen odnos, sicer bo skoz neko pricakovanje in trpljenje z obeh strani. Naredi nekaj zase, ker si na eni tocki odpovedala.
Privlacnost nehas cutiti, ko se v odnosu vec ne pocutis varno, ko ne mores zaupati, se izpovedati, v glavnem ko komunikacija zaskripa. Vprasanje, koliko sta se vidva resnicno odprla drug drugemu, se izpovedala, izlila bolecino in izrazila zelje, kaj vama manjka, kaj pogresata, cesa nista imela v otrostvu in kaj vaju je najbolj zaznamovalo???
Upam, da ti bo uspelo narediti tako, da bo za oba dobro. Za nic se ni prepozno, morda pa vama rata.

LP

Živjo, draga Dina!

Ko ljubezni ni več, je pametno iti narazen. Zares narazen, fizično, psihično, čustveno.

Ko odnos med dvema prinaša več trpljenja kot lepega, je čas, da se zaključi.

Ampak ti in tvoj fant tega ne zmoreta sama storiti, zato priporočam pomoč terapevta, ki bo razjasnil, kaj se dogaja in vse skupaj bo postalo bolj rzaumljivo in predvsem lažje.

Moč pa je v tebi, samo aktivirati jo moraš.

lp

Lepo pozdravljeni!

Vaše pismo je polno žalosti, hrepenenj, upanj in strahu pred biti sam in osamljen, hkrati pa tudi strahu pred odnosom in čutenji, ki se v odnosu prebujajo. Odnos, ki ga vzpovstavljata najverjetneje ni preprost za vas, niti zanj in ob tem, ko opisujete vso hrepenenje in željo, po tem moškem, se sprašujem, zakaj sta zaključila odnos? Ker on v spolnosti ni bil zadovoljen ob vas? Namreč napisali ste:”težava pa je, da zelo trpi, saj ne more imeti fizičnih stikov z mano, po katerih zelo hrepeni in jih pogreša. Če bi jaz v telesnih stikih in spolnosti lahko funkcionirala kot sem tisto leto, ko sva bila par, bi bila stvar lepo rešena. Zlahka bi nadaljevala odnos ljubezni, saj je to človek, ki mi resnično pomeni sorodno dušo.

Koliko pa vi trpite, ker nimate z njim čustvenega stika in po njem zelo hrepenite ter ga pogrešate, da bi vas začutil? Kako bi bilo, če bi o tem spregovorili?
Kdaj ženski zablokira telo na področju spolnosti? Ko izgubi čustveni stik z moškim in se ob njem več ne počuti varno. To pa še ni razlog, za prekinitev veze, je pa velika potreba po pogovoru in rešitvi težav, ki so v odnosu nastale.

Pogovor, pogovor in še enkrat pogovor o sebi, o vaju, o vajinem doživljanju. Sedaj živita nek odnos hrepenenja, saj je lažje hrepeneti, kot biti v odnosu, čutiti vso stisko, strahove, nerazumevanje in bolečine, ki si jih nezavedno prebujata.

Psihologinja vam je svetovala, da se odločite za eno pot, ali naprej sami, ali pa v dvoje, kjer se odločiš za odnos. Nobena izbrana pot ne bo lahka in vsaka je garanje. Odnos po svoje prinasa odprtje nepredelanih čutenj, kar je lahko zelo zahtevno in težko delo. Ostati sam in nadaljevati pot sam, tudi tukaj boste morali marsikaj prečutiti in verjetno ne bo lahko, lahko pa se odločita in nadaljujeta, kot sedaj, vendar je to ravnotako mučenje samega sebe. Ko si nekje na sredini pa nisi nikjer.

Če se bosta odločila za odnos, bi vama priporočala pomoč terapevta, saj bosta ob pomoči tretje osebe svoje težave lažje rešila.

Vse dobro vama želim v prihodnje.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

Oprosti, ampak si egoistična. Nase priklepaš fanta, ki ga ne ljubiš več, samo zato, ker se ti bojiš biti sama in osamljena. Izkoriščaš njegovo ljubezen, zato da furaš en kvazi odnos dalje. In najbrž ga boš, dokler ne spoznaš drugega, ki ti bo krajšal osamljene trenutke. Grdo, zelo grdo.

Namenoma sem bila nekoliko bolj groba v besedah. Mogoče pa rabiš tako streznitev.