Pozdravljeni!

Moja tezava oz. tezave izvirajo iz otrostva iz nedefiniranega oz. hladnega odnosa s starsi ali bolje receno, nase odtujenosti.
Vecino svojega otrostva (do vstopa v malo solo) sem prezivela pri babici. Bila je zelo dominantna, stroga zenska, ni pa bila nedostopna. Ob njej je bil dedek, ki je bil njeno nasprotje in je bil edini, ki je prispeval neznost v moje zivljenje. Ob vstopu v malo solo sem se skupaj z babico preselila v kraj, kjer so ziveli moji starsi. Tezko sem sprejela vrtec, saj sem bila naenkrat v stiku z vrstniki, prej pa sem bila zgolj v druzbi starejsih zensk. No, moja starsa sta zame imela svoje ambicije. V osnovni soli sem bila ves cas odlicna s samimi peticami, a nista bila zadovoljna. Ce kdaj nisem povedala za stirico je bila katastrofa ob gov. urah, ves cas bi se naj ucila, druzenje z vrstniki je odpadlo. Mama z mano nekoc vec mesecev ni govorila. Predvsem pa ju je motila moja neidealna postava.
Imam tudi mlajso sestro. Njo (mogoce vcasih tudi neupraviceno) obozujeta.
No, ‘odrasla’ sem. Imam partnerja, s katerim sva skupaj 6 let. Se dobro razumeva in imava 2 otroka. Vec let sva zivela v najemniskih stanovanjih, potem pa sva se preselila v hiso, ki jo je mama podedovala po babici. Opremila sva si zgornje nadstropje in vse je izgledalo, da bo vse ok. tudi s strani starsev. Potem pa so se letos poleti zaceli pritiski, da jima ni vsec, da smo tukaj. Onadva zaenkrat se ne zivita v tej hisi. Pritisk zaradi neresenega stan. problema je seveda velik. Negotovost, napetost, ki je ogrozila tudi potek nosecnosti. Zal se moja mama o tem pogovarja tudi s partnerjevimi starsi, ki se tudi sicer zelo radi vmesavajo v nase zivljenje. Mislite, da obstaja moznost, da s pogovorom resimo te nase tezave ali je edina resitev selitev? Ta je pac nekoliko tezja, saj sva veliko denarja vlozila v stanovanje, ceprav imava oba dokaj stabilne sluzbe.
Vem, da je zapis nekoliko raztresen, vendar vas prosim, da zapisete vas pogled na situacijo in kaj se da storiti.
Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Tako kot pravite v vašem opisu situacije, so odnosi s starši res hladni in odtujeni in ne samo to, doživljate tudi velik strah pred starši in njihovimi zahtevami, verjetno bolj pred mamo, ker očeta specifično ne omenjate. Občutek imam, da vas mama ne spoštuje kot odraslo osebo, ki ima svoje življenje, ampak je še vedno tu prisoten lastniški odnos do vas. V tem smislu ste bili v celotnem otroštvu spregledana in vaše potrebe prezrte. To se vidi tudi v vaši negotovosti glede stanovanja. Zato je moje vprašanje vam: KAJ SI VI ŽELITE? ALI MISLITE, DA STE UPRAVIČENI DO TEGA STANOVANJA ALI NE? Poiščite si odgovore in argumente in šele potem se lahko dogovarjate s starši glede te tematike.

Zdaj ste odrasla ženska in ne več nemočen otrok, ki so ga preseljevali sem in tja. Ko boste gotova v dejstvu, da imate pravico zahtevati nekaj tudi zase, ko boste premagali strah pred zahtevno mamo, šele takrat boste lahko mirno stopili v pogovor s starši in rešili situacijo sebi v prid.

V kolikor vam lahko pri tem pomaga partner, toliko bolje. Skupaj sta močnejša in se lahko vzpodbujata in zadevo rešita s skupnimi močmi.

Srečno!

Patricia Verbič