punce, oprostite prosim, ker vas morim s tema dvema bolj neprijetnima temama, ampak daje me se ena dilema.
Po uspelem IVF je na kliniki ostalo se kar nekaj zamrznjenih bratcev in sestric.
Cez par let me bodo vprasali kaj z njimi?
OK, tudi ce se odlocim se za enega/dva, kaj pa bomo z ostalimi?
Nekje sem prebrala, da se pri nas ne sme delati poskusov z genetskim matrerialom, razen v primeru, da je itak namenjen za unicenje. Meni se zdi ze to strahotno grozno, da zarodek pustis umreti, kaj sele, da bi se kaj proucevali na njem. Hkrati pa ni sans, da bi vse te otroke rodila. Donirati?
Ko gledam mojega pikca, kako se stiska k meni in si mislim, da bi bil nekje moj otrok in ne z mano…. me kar stisne in se pocutim egoiska. Ce bi vprasali nerojeno dusico, pa bi se verjetno raje rodila komurkoli, kot da se sploh ne bi?
Ampak jaz bi svoje otroke najraje imela sama… in kako naj se odlocim, da jih bom pustila tam? In kako naj bom prepricana v to, da so jih lepo mirno pustili, da se lepo odrznejo in zaspanckajo in da jih niso dali komu drugemu? In da niso kaj eksperimetirali z njimi? Saj dajo ti jih tako ali tako ne, kajne? Ali si lahko zraven?
Oprostite se enkrat, tale vprasanja vam zagototvo zdijo cisto neumna in nepomembna, kadar se trudis narediti otrocka – toda sama se o njih ze kar nekaj casa sprasujem in sem se odlocila, da se vas povprasam za mnenje.
Pozdrave,
nn

Pred zacetkom IVF-a so ti an seminarju povedali, kaj z zmrznjencki. ne samo to – vprasali so celo, ali ima katera od kandidatk kakrsnekoli verske ali eticne zadrzke v zvezi z zarodki.
Stvar je taka, da moras po 5ih letih odlociti – ali ponoven poskus ali unicenje. Ne vem sicer, ali te poklicejo, da prides tja z izjavo ampak, v 5ih letih je to potrebno storiti.

Nas pa niso nič spraševali o kakih zadržkih!
A jih je kdo kej vprašal in kakšni so bili morebitni odgovori?

Na predavanju 4.4., ki ga je vodil dr. Zorn in biologinja, nas je o tem vprasal in tudi razlozil, kako to poteka.

Nam so tudi povedali vse o zmrzovanju in odmrzovanju, nihče pa ni ničesar omenil o kakršnihkoli zadržkih. Midva sva bila na predavanjih v februarju in nam je razlagal dr.Vogler in biologinja.
Ali mogoče veš kaj se zgodi. če imaš kakšne zadržke???
Sama imam v tej smeri še veliko vprašanj, zato ti tok težim

Hvala in LP

Draga nn

Mislim, da lahko doniraš samo spolne scelice, nikakor pa ne zarodka. Tega moraš it iskat ali pa morata oba podpisati, da se strinjata, da ga zavržejo. Ker se tudi sama sprašujem podobno kot ti, sva se zato odločila, da bova šla po vse zarodke pa četudi jih bo za en cel avtobus:)))))))
Predstavljaj si potem mojo skrb, ko so mi spunktirali okrog 20 foliklov v njih pa je bilo 15 jajčnih celic. Kar nisva vedela kaj naj si misliva. Oplodilo se jih je le 7 in od tega so bili le trije zarodki u redu.

Zal nismo potem v tej smeri, ker noben par ni imel zadrzkov….

Če imaš zadržke, ti pač posega ne opravijo. Edino, če ti z bolj podrobno obrazložitvijo stvar razložijo tako, da potem nimaš več zadržkov. Skratka, preden se odpraviš z napotnico po injekcije se moraš odpovedati vseh zadržkov. Jaz osebno jih nimam, bojim se morda samo zamenjav. Ampak zamenjave se dogajajo tudi v porodnišnicah.
Meni so v prvem poskusu zavrgli dve opl.jajčeci, ker sta bili domnevno slabše kakovosti, čeprav bi, če bi me vprašali, prosila za zamrznitev. Sedaj pa me čakajo trije. KOMAJ ČAKAM! In če bi jih imela deset, ne bi nobenega zavrgla. Tako je verjetnost nosečnosti samo 25%, s štirimi otroci bi pa preživela. In bi tudi z desetimi. Ampak zdaj delamo še na prvem, in ne razmišljamo dosti kako bomo metali zamrznjene embrije stran.

Se mi je zdelo, da se zadržki zdravijo na ta princip. Pri nama pa so zavrgli kar štiri zarodke, ker se niso dovolj dobro razvijali. Od 15 jajčec je bilo oplojenih 7 in od tega trije dobri. En zarodek sva že porabila, dva pa naju potrpežljivo čakata.

Pozdravček

Kako pa naj? Saj je IVF ze itak en velik cudez. Drugace zal ne gre. Ce nisi za, potem… Kaj naj…
Kot vem, zavrzejo tiste celice/zarodke, ki se ne delijo pravilno in – pri meni je bil 1 tak, so mi razlozili zakaj in kako ter vprasali,ce se strinjam.

Ja Emi, saj vem da je problem v meni in ne v njih.
Bi bila pa bistveno bolj zadovoljna, če bi se z enim parom ukvarjal samo en zdravnik, ker se mi zdi, da je IVF res en velik čudež in zelo stresna zadeva, in da ta postopek nekako zasluži bolj individualen pristop, ko se s specialistom sčasoma zbližaš in si ga drzneš veliko več vprašati.
Vem, da je to v današnjih časih za GK, ko jim primanjkuje osebja skoraj bogokletna želja, in da moram biti hvaležna, da se sploh ukvarjajo z mano, saj naju v končni fazi nihče ni ne prosil ne prisilil v ta postopek. Če mi kaj ne paše grem pa itak lahko samoplačniško.
Saj verjetno poznaš tisti občutek, ko imaš še veliko vprašanj pa se ti zdi da nekako ni primerno vprašati, ker bi te lahko narobe razumeli…..
No, zdaj sem se malo skašljala in mi je prav odleglo

P.S.: Emi, hvala ker se ukvarjaš z mano:))))))))))

Ne vem, no.
Jaz nikoli nisem imela obcutka, da cesa ne bi zvedela. Kar sem vprasala, so mi povedali. Najin dr. je dr. Drobnic, in ravno v zacetku julija sem bila pri njem. Popolnoma vse, kar me je zanimalo, sva se pogovorila. Tudi biologinjo sem gnjavila po telefonu (po neuspelem IVF-u), in si je vzela cas in mi popolnoma vse razlozila in predlagala, kako naprej. Je pa res, da sem klicala okrog 13h, ker sem vedela, da takrat ne delajo vec posegov. Prav tako – za pomiritev – bi lahko sla pogledati laboratorij, kjer rastejo nasi cudezi, pripravljeni pa so bili tehnicno vse razloziti. Ne vem, no, nisem dobila obcutka, da bi jim bili odvec.
Ko sem bila na UZ-jih sem pojamrala, da se prevec potim in da zelo smrdim. Pa je dr. Bokalova samo rekla – pijte zajbljev caj, en teden, pa bo dobro. Pa tudi sestre so bile OK.
Samoplacnisko pa – hja, ce ti denarja odvec hodi, zakaj pa ne. Ampak, dokler mi placa drzava bom te tolarcke raje za kajd rugega porabila.
Ajda – ni blema!
Zato smo tukaj, a ne?