Spoštovani!

Tako kot mnogi drugi se tudi sama obračam na vas. Zanima me nekaj stvari pri katerih mi na našem centru za socialno delo niso znali nič pomagati niti svetovati.Dobila sem celo občutek, da se jim s tem ni dalo ukvarjati. Namreč……

Stara sem 19 let. Ravno sem uspešno zaključila gimnazijo. Vendar na željeno fakulteto nisem bila sprejeta (premalo točk). Status študenta letos sicer imam, vendar nameravam letos delati in privarčevati in če mi drugo leto ne bi uspelo priti na reden program, se bom vpisala izredno. In sedaj moj problem….

Oče je alkoholik. Kar vem zase doma gledam pijačo, prepiranje in tudi pretepe. Posredovala je tudi policija. Oče je bil nekoč policist in misli, da njemu nihče nič ne more. Z leti je vedno bolj agresiven in vedno več tudi popije. Z mamico sta sicer ločena, a še vedno živimo v istem stanovanju. Imam tudi brata (30 let), ki je že na svojem. Skozi srednjo šolo sem se prebijala sama. dopoldne sem hodila v šolo, popoldne pa sem delala – da sem lahko krila stroške v šoli. Oče naj bi mi plačeval preživnino – na sodišču je bilo zmenjeno, da mi da denar na roke, kljub moji želji, da se mu denar trga takoj z računa. Sodišče je določilo preživnino 40.000 sit, moja mami pa je rekla, da mi bo 20.000 sit dovolj. In kaj je sedaj?? Tudi teh 20.000 sit ne vidim. Čeprav mi je mami veliko bližje kot oče in mi tudi pomaga, imam občutek, da ves čas drži z njim. Nekoč sem ji omenila, da bom šla sama terjat svojo preživnino. Pa mi je rekla, da naj zaradi ljubega miru tega ne storim.

Kolikokrat je mami že rekla, da bo odšla na svoje ipd. Vendar mislim, da nima poguma oz. da se tega boji. Mislim, da je edina možnost zame, da se sama odselim. Ne morem več gledati in poslušati njunih prepirov in pretepov. Nočem več s strahom čakati, kdaj me bo oče spet spodil iz stanovanja in to brez kakršnegakoli razloga. Nočem biti več po cele noči in dneve pokonci. Dopoldne sem bila v šoli, popoldne sem delala, ko pa sem se zvečer hotela učiti, se pa nisem mogla. Zato sem učenje prestavila do takrat, dokler se oče ni pomiril in zaspal. To je bilo ponavadi nekje ob 3, 4 uri zjutraj. Nato pa se je vedno večkrat dogajalo, da je prišel v mojo sobo, mi ukazal iti v posteljo in ugasniti luč. Menim, da bi bili moji rezultati v šoli lahko mnogo boljši, če bil le doma imela prave pogoje. Občutek imam ( da dokler bom doma )da me bosta onadva vedno ovirala in stala kot veliki prepreki na poti do mojega cilja. Želim si le majhne sobice, ki bi bila samo moja in kjer bi lahko mirno prespala, pa četudi lačna in prezebla. Vendar toliko kolikor zaslužim prek študentskih servisov zdaleč ni dovolj za najemnino in stroške. In močno si želim študirati. Zato bom letos delala in privarčevala, da bom lahko naslednje leto študirala vsaj izredno. Na omoč staršev ne morem računati.

Zanima me, ali bi lahko kje zaprosila za stanovanje oz. za denarno pomoč pri študiju?

Opravičujem se, ker sem bila predolga. Prosila bi vas za odgovor, ker mi nikjer niso hoteli nič pomagati oz. mi svetovati.

Lep pozdrav

Pozdravljena!

Glede na to, da imaš status študenta in da nameravaš študirati bi bilo dobro, da si začneš urejati možnost bivanja v študentskih domovih. To bi bila, gledano za dalj časa, najboljša rešitev. Prostora seveda ne boš takoj dobila, čez kakšno leto pa že.

V kolikor ne bi imela dohodkov, bi lahko na centru za socialno delo dobila denarno socialno pomoč. Ker pa imaš denar iz študentskega servisa, ne boš prišla skozi cenzus.

Torej, vidim dve možnosti za rešitev trenutne stiske: najem sobice, za kar je danes že skoraj potrebno imeti srečo kot na loteriji ali pa umik v eno izmed ustanov za ženske, žrtve nasilja. V Sloveniji imamo materinske domove in varne hiše. So pa to začasne rešitve, največ za eno leto.

draga deklica, prav hudo mi je bilo, ko sem brala tvojo izpoved. marsikdo, ki ga starši silijo naj se uči, in še več: ko ima vse pogoje za učenje, pa raje zabušava, bi moral prebrati tvoj krik na pomoč.
Zate imam predlog, ki ga velja izkoristiti.
Če res želiš iti v Ljubljano, daj oglas v kakšen časopis(recimo v Družino) in navedi, da želiš študirati, vendar da bi nudila tudi manjšo pomoč namesto plačila za sobo.

Ko sem bila študentka, sem se na tak način prebijala skozi študij.
Pri tebi je razlog za beg pijača, pri meni pa je bilo to, da nikoli nisem bila zadosti “pridna”, da bi me financirali……
Poskusi..
Jaz recimo sem eno leto dajala neki starejši gospe inzulinske injekcije, eno leto sem zjutraj peljala otroke v šolo, eno leto pa sem pri družini, kjer sem bivala, likala perilo in enkrat mesečno čistila okna.
Pa je šlo, hvala bogu.

Mislim da lahko tudi prebereš najboljšo knjigo na področju alkoholizma pri nas : Pot samouresničevanja od dr. Janeza Ruglja …

Potem ti bo več stvari jasnih …

zoperno je to, ker sta pravno še vedno odgovorna zate starša. kar pomeni, da te bodo vsi tudi tretirali tako – predvsem tu mislim glede na možnost pridobitve republiške štipendije. zdaj ne vem, kakšna je vaša finančna situacija, a mogoče bi vseeno uspela pridobiti si to štipendijo. vsaj poiskusiti ni greh…
za stanovanje je pa tako, da je to kar težko v lj. še najlažje in najugodneje bi bili res študentski domovi… samo pa res moras čakati kako leto.

drugače pa lej, moj predlog (realen) je tak. letos delaj, privarčuj toliko da ti bo poleg šolnine zadostovalo tudi za kake tri mesece prihodnjega šolskega leta in takoj ob pričetku šolskega leta (ko prideš v lj.) na študentskem servisu najdi nek job… saj se, da… verjemi. pa ne samo v kakem baru. so tudi kakšne res super priložnosti. mogoče na začetku tudi ne boš dobila kaj, kar bi bilo super plačano, ampak sčasoma se bo že našlo kaj boljšega. jaz delam že ves študij (sicer ne za preživetje, moji starši so glede tega res ok) in mi je čisto šlo… da se dobiti vsaj kakih 50.000 sit na mesec in res, da to ni veliko, samo če daš za sobo npr. 20.000 in imaš ostalo 30.000 zase bi še šlo nekako… sploh če računaš še na tole s preživino. TU NE POSLUŠAJ MAME!… pojdi kamorkoli je potrebno in si jo priskrbi!!! pa ni važno a bo potem mir ali ne. to ti pripada in bi ti zelo olajšalo življenje. in glede na to, da od njiju že tako ne dobiš ničesar, dobi vsaj ta denar. in ne imej slabe vesti zaradi tega. če imata denar za pijačo, ga bosta pa tudi zate našla. mir gor ali dol. itak boš v ljubljani. naredi to zase, da boš imela vsak priložnost, da si sama ustvariš lepo življenje.

upam, da ti uspe… bom držala pesti.

Tudi v samostanih pri nunah se da živet v Ljubljani, zastonj ali pa za res malo denarja. Edina omejitev so prihodi domov – ne prepozno in nobenih fantov na obisk, se mi zdi. Pozanimaj se.
Pojdi študirat čimprej pa se boš kasneje prepisala, če bo šlo. pa še marsikateri predmeti se priznajo.
Srečno in čimprej stran od staršev. Verjamem, da imata dobre trenutke, vendar ti na splošno ne pomagata do samostojnosti, kot bi morala. Odlična knjiga, ki je tudi meni odprla oči, je Strupeni starši.

Hvala za lepe besede..

Ravno te dni sem se zaposlila še v drugi službi. Čeprav sem čez cel dan zaposlena, sem srečna, ker lahko vsaj delam in si privarčujem denar. Upam, da mi bo naslednje leto res uspelo. Ampak……V meni je neki strah….Bojim se za mamičino življenje. Bog ve, kaj se ji lahko ve zgodi, ko bom odšla. Velikokrat sem namreč stala med očetom in njo, medtem ko je on imel v rokah nož. Nekje v meni glasek pravi, da moram sedaj gledati samo nase in delati tako, da bo zame dobro. Vendar se zraven prikrade tudi občutek krivde – kaj če se ji kaj zgodi??? In nato imam o sebi najslabše mnenje na svetu. Da sem le eno presrano sebično bitje. Saj ne vem, kaj naj storim……

Lep dan še naprej

Glasek ti govori pravilno. Morala boš poskrbeti za sebe. Osamosvojiti se, prevzeti odgovornost za svoje življenje v svoje roke in po svojih najboljših močeh (vendar pazi, ne preko sebe!) pomagati mami. Pomoč je tudi to, da ima mama zdaj eno skrb manj, ko ni potrebno, v denarnem smislu, preživljati tudi tebe.
Velikokrat pa se zgodi, da potem, ko otroci odrastejo in si uredijo svoje življenje, tudi ženska najde motiv in moč za to, da naredi konec nasilju. Čas bo pokazal svoje, ti boš tudi bolj modra in imela več življenjskih izkušenj, da se boš lažje odločila kako naprej. Občutek krivde pa bo manjši.

verjamem, da imaš slab občutek krivde zaradi mame, ampak če je tako hudo (noži in podobno…) ti tu ne moreš ničesar. verjemi. na policijo se obračati je pa tako brez veze, ker oni niti nimajo nobenih pristojnosti. verjetno pa tako ali tako le grozi, sicer bi že kaj komu naredil. vseeno pa, če to ni bila le ena izjemna situacija (pa vem, da kljub temu, če je bila, ni zanemarljiva) poskusi mamo prepričati, naj gre proč od njega. ob njem tako ali tako dvomim, da je pretiroma srečna. in kam naj gre? v kako “varno hišo”? dobrim sorodnikom? prijateljem? ne vem, kamorkoli, da ne bo z nasilnežem, ki očitno ne pozna meja človeškega dostojanstva. vse kar lahko narediš zanjo je to, da jo prepričaš, da si zasluži boljše življenje kot ga ima. in da ga tudi lahko dobi. če si bo le želela tega in je pripravljena za to tudi kaj narediti. če je zaposlena, potem to tako ne bi smel biti problem, v nasprotnem primeru, pa obstajajo začasne pomoči, kasneje se bo pa že kaj odprlo. konec koncev ji boš po končanem študiju pomagala ti… za zdaj pa… poskrbi zase. moraš. če se ne boš sedaj rešila se ne boš nikoli. in še na nekaj bi te opozorila… saj veš kakšni začarani krogi se odvijajo po svetu. pazi kakšnega fanta si boš našla… velikokrat je pri hčerah podobno kot pri materah. in če boš zaznala kakršno koli nasilje, grobost, itd. pri svojem fantu, ga pusti preden bo prepozno in boš v krogu svoje mame. to ti ne pišem zato, ker ne bi zaupala v tvojo dobro presojo, pač pa pišem zato, ker poznam vse preveč primerov, ko se je naredilo točno to… zaupaj si sama. vase in v svoja prepričanja. sveta ne moreš rešiti. lahko pa rešiš za začetek sebe…