kaj na svetu počneš
Pozdravljeni,
Kaj na svetu počneš, ko ti nekdo umre ? knjižica, ki je namenjena otrokom a tako poučna tudi za odrasle. Knjižica govori o izgubi drage osebe,kaj doživljamo, česa nas je strah … knjižica je primerna tudi za “nebralce”, k i ne marajo debelih knjig.
Pogrešam te, pogrešam … knjiga, ki je napisana po dnevniku 14-letnice katere sestra dvojčica je umrla v prometni nesreči. Tudi v tej knjigi se lahko najde vsak, ki je doživel izgubo drage osebe. Saj se v njej prepletajo vsa občutenja, ki jih doživljamo žalujoči.
lp,
Petra
ja,
Kaj na svetu počneš, ko ti nekdo umre? je naslov knjige ( malo nejasno sem napisala, se opravičujem ).
Pa še ena zelo v redu knjiga je. Bila je predstavljena tudi v oddaji Knjiga me (ne)briga.
Naslov je OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM, avtor E.E. SCHMITT
Oscar, star deset let, neozdravljivo bolan deček, na pobudo hudomušne mamke Roze iz bolnišnice piše pisma Bogu.Ob tem pospšeno raste, ločuje bistveno od minljivega in v svoji ganljivi modrosti govori o upanju, premagovanju bolečine in moči nad smrtjo.
Rada bi z vami delila naslednji odlomek iz knjige:
” Vsi v bolnišnici te iščejo, Oskcar.Pravo obsedeno stanje vlada tam.Tvoja starša sta obupana.Poklicala sta policijo.”
” Me sploh ne preseneča.Če sta res taka bedaka, da mislita, da ju bom imel rad, potem ko sta mi nataknila lisice….”
” Kaj natanko jima očitaš? “
“Bojita se me. Ne drzneta si pogovarjati se z mano. In manj ko si upata, bolj dobivam vtis, da sem pošast. Zakaj ju navdajam z grozo? Mar sem res tako grd? Mar smrdim? Sem postal idiot, ne da bi se tega zavedal?”
“Ne bojita se tebe, Oscar, ampak tvoje bolezni.”
“Moja bolezen je del mene. Samo zato, ker sem bolan, jima ne bi bilo treba spremeniti svojega obnašanja. Potemtakem imata lahko Oscarja rada samo, če je zdrav? “
“Ljubita te, Oscar.Sama sta mi povedala.”
“Ste govorili z njima?”
“Ja. Zelo mi zavidata, ker se tako dobro razumeva. Ne, nista ljubosumna, žalostna sta.Žalostna, ker se njima to ne posreči.
Skomignil sem z rameni, vendar sem bil že malce manj jezen.
“Veš, Oscar, nekega dne boš umrl. Ampak tudi tvoja starša bosta umrla.”
Kar je rekla me je presenetilo. Nikoli prej nisem pomislil na to.
“Ja, tudi onadva bosta umrla. Popolnoma sama. In s strahotnimi občutki vesti, ker se jima ni posrečilo spraviti se z njunim edinim otrokom,Oscarjem, ki sta ga oboževala.”
“Nikar ne govorite tako, mamka Roza, srat me prime.”
“Pomisli nanju, Oscar. Spoznal si, da boš umrl, ker si zelo pameten fant. Nisi pa doumel, da ne boš umrl le ti. Vsi ljudje umrejo. Nekega dne bosta umrla tudi tvoja starša. In jaz.”
“Ja, ampak jaz bom vendarle prvi.”
“To drži. Ti boš prvi. Pa imaš zato, ker boš prvi, več pravic kakor drugi? In pravico, da pozabljaš na druge? “
“Saj razumem, mamka Roza. Pokličite ju.”
Dragi Bog, na hitro ti bom povedal, kaj je sledilo, ker me od utrujenosti boli zapestje. Mamka Roza je obvestila bolnišnico, ta pa moja starša, ki sta prihitela k mamki Rozi, in božič smo praznovali skupaj. Ko sta prišla sem jima rekel: “Oprostita, pozabil sem, da bosta enkrat tudi vidva umrla.”
Ne vem, zakaj ju je ta stavek sprostil, ampak potem sta se mi zdela taka kot prej in preživeli smo super prekrasen božični večer.
( odlomek iz knjige )
Lp,Petra
To knjigo je napisala A.Lindgren.
Pred petimi leti sem jo dobila v roke, 6 dni po smrti moje sestre.
Citiram verze , ki sem si jih prepisala in so meni ostali v spominu in so še kako resnični. Pri meni je bilo podobno.
“-Moja najljubša Sestra, eno moraš vedeti !
Takrat me je tako zabolelo pri srcu.
-Ne, sem rekla.Nič nočem vedeti.
Pač, nekaj moraš vedeti, je nadaljevala Ilva-li.
Potem so rože nehale peti in drevesa igrati in nič več nisem slišala, kako potok žubori. “