Kaj mi je storiti?
Mah, sedaj itak jočem ko malo dete. Sedaj vem, da v kolikor sem noseča, grem delati abortus, pa se zgražajte, kot se čte. Namreč odgovor, ko sem malo podrezala moškega je bil absolutni abortus-splav, citirano. Nič, jokala bom, pa kaj čem, še kaj hujšega sem preživela.
Hvala vam za vzpodbudne besede in nasvete.
Si prepričana, da si kaj hujšega preživela??? Vedno narediš, kar timoški ukaže? Nimaš lastne volje, lastne glave? Pa saj ne govoriš o kavču, zaboga, govoriš o otroku – O SVOJEM OTROKU, ki si ga menda celo želiš!?!?!?! Seved aje dedcu najlažje reči splavi, ke rne bo splavil on, ne bodo njemu iztrgali otroka iz telesa, tebi ga bodo in menda proti tvoji volji. Vsaj tako praviš… Naredi si uslugo in pošlji tega tipa v tri krasne, pa ne glede na to, ali boš splavila ali ne. Tip ni vreden, da se imenuje moški! Ti pa najprej premisli, temeljito premisli, potem se pa odločaj. Vso srečo!
Nisem jezna, ker si me napizdila!
Si prebrala o tem, da nimam osnovnih pogojev, niti ne osnovnih, temveč so zelo zmanjšani in da sama ne bom zmogla, ker to drži kot pribito? Odločila sem se že, da ne bom imela otrok, ginekologinja me je prepirčala, da naj premislim glede sterilizacije. Sem si vzela čas. Če bi se poslušala, bi sedaj lepo imela po pol leta premislek in bi storila to, kar mi je dalo premislek in sem dobila po tintari. Vidiš, zame se to neha, ker sem hkrati jezna. Zaradi teh odločitev pa tudi otrok ne bo trpel. Ker ne želim, da bi se mi kdaj zgodilo, da bi nehote kaj nanjga stresla zaradi te situacije.
Kar se tiče pa ostalega, da ni vreden, se pa strinjam, zato bom splavila, bom reskirala in raje verjela v čudež, kjer bo moj otrok deležen ljubljenosti in zaželjenosti z obeh strani. Če ne, pa pač ne, to sem se itak že odločila. Zato imam opcijo, da pride tudi ostalo v možnost. Iz ene in druge strani.
Sem ga pa poslala nekam za večne čase. Unega, z dvema glavama, kot si rekla, v tri krasne.
Lastna glava, le zakaj mi ne gre ta ime najbolj pri pisanju, ampak ok, sem prepričana, da sem veliko hujšega že preživela. Če bi ugotavljali pri mojih letih, bi bila duša stara že čez 110. Prosim, ne bi o tem. Zato prosim, ne govori o tem, da mi kdo ukazuje, še manj, da nimam lastne glave, ki je samo ena.
Prosim, tu je debata o nasvetih, spodbudah, ne pa napadanju. Hvala, le še bolje se bom odločila, ker si potrdila reakcijo. Lp
Štefka te smem vprašati koliko si stara?……glede na to, da si omenjala sterilizacijo moraš biti že čez 35, ker prej tako ali tako sterilizacije ne delajo.
Glede odločitve za splav ali proti ti pa jaz ne morem prav nič svetovati, kajti jaz si pri svojih 42 letih strašno želim še enega otročka……torej bi bila preveč pristranska.
Pa kljub vsemu……si pomislila na to, da temu otroku podariš življenje ina ga daš v posvojitev?????
Želim ti, da bi se tole kar najbolje končalo. Vsekakor bi bilo očitno najbolje, da CB ne bi več pokazal +.
Srečno, Štefka!
Si žeilm otorčka, kot vsako živo bitje, ker si vsi obožujemo. Pogojev ni. Da pa donosim in se obrnem na posvojite, oprosti, srce se mi bi bolj trgalo, nisem niti prepričana, kdaj bi se kaj spovedlo, niti to, da bi kdo skrel za mojega podarjenega otroka.
SRCE me boli.
Jokati ni prepovedano, ostalega storiti tudi ne. lp
Eno vprašanje glede tvojega opravljana testa nosečnosti. Po kolikem času je Clear Blue pokazal plus? Iz tvojega posta sklepam, da ne v 10 minutah,sploh zato, ker praviš, da je na njem plus še vedno prisoten. Rezultat testa po 10 minutah ni več pravi. Če je bil plus tam po 5 minutah, potem si zagotovo noseča; če pa se je pojavil kasneje, NISI noseča. Tako branje velja za vse tipe urinskih nosečnostnih testov. Če te zares zanima zakaj, pa je tu tudi odgovor. Na palčki je v bližini kontrolne črtice nanešen nosečniški hormon. Ko ti paličico pomočiš v urin, le-ta urin potegne na del, kjer imaš obe okenci. Najprej gre mimo testnega okenca. Če urin vsebuje nosečniški hormon, se črtica ali plus obarvata. Urin potem nadaljuje pot proti kontrolni črtici, ki se mora obarvati. Torej če test zares pozorno spremljaš, se vedno najprej pokaže plus za nosečnost in šele nato kontrolna črtica. Po določenem času se hormon, ki je bil na kontrolnem delu paličice zaradi smoze premakne tudi v tesno okno in obarva plus na pozitivno. Zato takrat rezultat ni več pravi. Me razumeš?
Zelo verjetno nisi noseča, mentruacije pa lahko ni tudi zaradi stresne situacije, v katero si se postavila.
In če je plus res pravi. Razmisli, kaj bi ti tak otrok pomenil, še vedno pa ga lahko daš v posvojitev, nekdo ti bo neskončno hvaležen. Ta nekdo bo tvoj otrok in par, ki ga bo dobil.
Topsy, razumem. V roku 10 minut sem imela tako: desno, manjše okence je bilo takoj močno modro, ki nosi navpično črto. Levo okence, večje, je najprej pokazalo minus, nato močni plus.
Ta test s CB sem sedaj opravljala drugič, vendar, ko sem ga lansko leto prvič, je jasno kazalo povsod minus. In je bilo takrat tudi tako, da je bilo stanje nenosečniško.
Glede na njegovo obnašanje, sem danes prekinila stike. Nima niti toliko obraza, ko sva bila včeraj dogovorjena, da se vidiva in pogovoriva, je enostavno ob dogovorjenem času izklopil telefon. Tako sem danes nato vse skupaj prekinila z njim, s čimer se je hladno mrtvo tudi strinjal.
Glede donositve in posvojitve, nisem brezsrčen človek in da se odpoved donošenemu otroku, nikdar ne bi preživela. Glede na same osnovne pogoje donositve, jih pa sama nimam.
Situacija je vredna pečata, tako ali drugače.
Sedaj sem pa sama brezsrčna, si ob tem pomislila, kako bi se počutila, ko se že sedaj počutim v stiski? Mi boš ti osebno Mina pomagala, ko bom še nadalje morda v stisku v nosečnosti, predno oddam otroka? Postavi se v svojo kožo, donosi, pa daj svoje dete naprej, verjetno ti ne bo šlo prav gladko. Mar nisem dovolj jasno povedala, da ne bi preživela. Ok, si spregledala moje počutje in podala v ospredje druge, čeprav se tisti niso oglasili, ki bi rabili novorojenčka. Ma, res ne potrebujem tega. Kaj pa ni jasno, če povem, da v kolikor bi donosila in mogla svoje lastno dete dati naprej, da ne bi preživela? Rojevajte potem svoje otroke za “karitas”, ker bi se jim z lahkoto odpovedale. Kaj vam sploh je?
Prosim, ne zavijajte, že v tem stanju se mi trga srce. Prosim za razumevanje. In ne dokazovanje, kako je nekdo korajžen in kdo ne. Ker to je bil višek razuma. Najprej naj kdo svoje dete odda, ko ga bo donosil, potem mi naj poda takšen nasvet. In hkrati korajžnost.
Mina, oprosti, ni bil na mestu tvoj sestavek. Dejstva so jasna, zato prosim, same to storite, če ste tako korajžne.
Toliko poguma nisem še srečala na kupu, a ko same potrebujete kaj same, pa čeprav podporo, nasvet, pa ni nič zaslediti o hrabrosti. Hvala vam. Mina ne potrebujem, ker nisem z namenom, da imam v mislih, koliko ljudi ne more imeti otrok, ker nisem Kriva! Zakaj meniš, da se kaj manj v stiski ob dogodkih? S polno ritjo mi ne srati, se opravičujem za ta izraz, ampak, enostavno, ni na mestu Mina.
Nisem želela dajati nobene sodbe o tebi pa kakorkoli se boš odločila. Četudi se boš odločila za splav, zame nisi niti brezsrčna, niti slaba. Si pač ženska, ki po svoji najboljši vesti v dani situaciji rešuje svoje probleme.
Želela sem samo poudarit, da tista, ki odda otroka ni brezsrčna. Ampak mora biti izredno močna oseba, da kaj takega lahko stori.
Glej, Štefka, Mina je pokazala drugo, nič manj kruto in nič manj bolečo pot, nikjer te ne obsoja, pokazala je le, da je mogoče tudi drugače. Tako splav kot oddaja v posvojitev imata za končni rezultat, da rodna mati ostane brez otroka. V prvem primeu, v primeru splava, ga ubije, v drugem primeru mu podari življenje, četudi se ji ob tem zlomita srce in duša. Mina je hotela povedati le to, da je oddaja otroka v posvojitev druga, za mater s čustvi zagotovo težja možnost, ki pa otroku podari življenje. Nedvomno je potrebnega veliko več poguma za to pot, kot za splav. Potrebne je tudi bistveno več zrelosti in spravljenosti same s sabo, kot za splav.
Krivda je pač prikladna reč, izgovor “nisem kriva” tudi. Vsak, ki ima nezaščiten odnos mora vedeti, da je v talem primeru nosečnost ne le možna, ampak celo verjetna. Če nimaš pogojev za sprejem otroka – in verjetno tega ne veš od predvčerajšnjim, kajne? – , je tako postopanje, torej nezaščiten seks, totalno neodgovorno dejanje. Vsa objokovanja in jamranja “po tem” so megla, vse težko in kruto, kar iz tega izhaja, pa dandanšnji povsem nepotrebno. Konec koncev te nima prav nihče pravice ne soditi in še manj obsojati, napisano je namenjeno zgolj v premislek, malo pa tudi v svarilo, za vnaprej.
Otroku dati vse. Kaj pa je to – vse? Lahko otroku daš kaj več, kot to, da si ga iskreno želiš, ga ljubiš, ko ga samo slutiš? Obstaja več? Res misliš, da so drage cote, draga potovanja in 15 različnih tečajev več od tega, da je otrok ljubljen in zaželjen in to vsak dan sproti tudi ve? Mogoče res, ampak jaz tega še nisem srečala.
Kakorkoli se boš odločila, iskreno ti želim, da bo odločitev prava, taka, da boš kasneje lahko z njo živela, ne da bi sama sebi očitala. Drži se, vse dobro!
Draga Štefka!
Prebrala sem celo tvojo zgodbo in res ni lahka. Sama sem zelo zelo mlada s partnerjem sva skupaj že 7 let in si želiva otroka pa nama kljub oprecijam ne uspe…Ampak kakorkoli sem vztrajna in ne odneham!Pa to ni bistvo kar sem ti hotela povedati!
On prihaja iz družine, ki se je iz določenih razlogov razdrla in tako je tašča ostala sama z dvema otrokoma.Danes sta to krasna otroka in jima nič ne manjka!Tašča jih je preživela z zelo majhno plačo in nič jima ni manjkalo, pač nista živela kot jaz v izobilju!In tašča si je danes na novo ustvarila življenje ima še enega otroka za katerega je novemu partnerju povedala, da ga lahko ravno tako preživi sama, če jima nebi uspelo!Ti odkrito povem, da tudi sama nimam idealnih pogojev ampak kdo pa nam konec koncev v življenju lahko zagarantira, da bomo imeli pogoje za otroka, da bomo imeli dobre plače, svoje stanovanje ali hišo…Ga ni junaka!!!
Otrok ne potrebuje ogromno materialnih dobrin, največ kar potrebuje je ljubezen starša/ev vse ostalo pa se tudi da, če je dovolj močna volja!
Jaz te ničesar ne krivim…sem ti pa samo želela povedati, da je ogromno mamic samohranilk katerih otrokom nič ne manjka…če imaš dovolj močno željo po njem potem bo ostal s tabo in se boš zanj borila tako in drugače!
Nikoli ne veš ali je to edina priložnost v življenju, ki ti je bila dana pa se boš potem po glavi udarjala in imela to na vesti!
Naši nasveti, spodbude…ti lahko pomagajo ali ne, edini, ki ti lahko pomaga do določitve je tvoje srce. Oprosti ampak tudi svojemu partnerju sem isto povedala dolgo časa nazaj kot zdaj tebi, da otroku se odreči zaradi “izgovora” ne morem zaradi tega in onega ali ga ne imeti je zelo slab izgovor zame!
Življenje nikoli ni bilo in nebo rožnato, lahko pa se borimo zato, da nam je v življenju lepše in po tolikih hudih stvareh, ki si jih preživela, si mogoče pomislila, da bi ta otročiček v tvoje življenje prinesel ogromno veselja, topline, žarek sonca…
Premisli kaj bi tebe osrečevalo!
lp pa brez zamere!
Mina, oprosti, vse skupaj je bilo tako, da so bile moje reakcije tudi temu primerne. Vem, da si želela dobro, vendar sem želela le povedati, da nimam tega srca, da bi otroka donosila, nato ga oddala drugim, ker bi se še celo življenje tepla z glavo v zid.
Ko sem govorila o osnovnih pogojih, vem, kaj sem imela v mislih in četudi sem napisala “vse”, tudi pomeni, kaj sem s tem mislila. In je daleč od tega, kot so mi v nadalje odgovorjali na tisto zapeto besedo “vse”.
Ne maram pa, da mi nekdo soli pamet glede zaščite, kot prvo (pa nisi bila ti). Pri umrlem partnerju je bil otrok načrtovan, pa je posegla višja sila iz njegove strani. Po tem, sem se odločila tudi za polno zaščito, to je sterilizacija, vendar mi je dala ginekologinja v premislek, da se ti ob partnerstvu lahko obrne vse, zato sem počakala. Nisem pa vedela, kot bi lahko, kot zariba avto in imaš kreš, da se mi bo podobno zgodilo tudi pri novem spoznanju moškega. Rečem lahko le, da bolje prej, kot kasneje. Zato mi naj ne pridigajo kot svetnice uporabnice, ker se je ob novici zgodba drugače iztekla. Če bi bil vedež, ne bi bil revež, zato moralnih svetnic ne potrebujem, da mi solijo pamet. Ker dvomim, da so tako svete, kot jih je brati.
Za svoje stvari in dogodke sem odgovorna, kiksi se pa dogajajo povsod, pa čeprav nekdo meni, da jih ni, ker se mu je izteklo vse kot po maslu, s tem, da so mu še drugi kaj prinesli na pladnju.
In ko mi tule nekdo pridiga, da denar ni vse, da bivalni prostor ni vse, če le imaš ljubezen; naj mi kdo sedaj pove tule, ali se strinja, da denar je pomemben, če želiš preživeti? Svojo zgodbo sem razložila eni uporabnici, ki tudi razume; tu nisem podajala vseh dejstev, ker ne želim, da se tiste, ki ne razumejo dobro, ne razpočijo v širokoustenju. Ko poznaš zgodbo, jo lahko razumeš, vendar, ker je opaziti, da nekatere ne želijo razumeti in je prvo, kar jim pade na pamet nezaščiten odnos in mi pridigajo, ker se same še nikdar niso znašle v zagati, čisto same, brez podpore kogarkoli, ne vem. Ne bom žleht in rekla, naj se jim zgodi vsaj 1/4 tega, kar sem sama že preživela v teh mladih letih.
Ne bi prenesla niti tega, da bi z umrlim partnerjem zanosila in bi otrok ostal brez očeta. Težko bi, ker bi morala, ampak zakaj bi, ker nimam raznih mamic, babic, dedkov, kjer bi tudi ob svoji bolezni težko sama še za otroka skrbela tako ali drugače.
Tista, ki mi je pridigala o nezaščiti, me zanima, kako bi njej bilo, ko bi bila puščena na cedilu, čeoprav na to ne bi nič prej nakazovalo. Res patetično, da so po boju vsi heroji, prav tisti, ki serjejo s polno ritjo kot svetniki.
Bega me sedaj le test, ki je v roku 10 minut kazal močan plus, potem sem imela neke čudne flekce od krvavitve, ki ni bilo nič podobno menstruaciji, čakam do konca tedna, ki bo kaj jasno pokazalo brez spolnih odnosov, kako in kaj, ni pa zanemarljiv podatek, da so imele ženske redno “menstruacijo” tri mesece in so bile še vedno noseče.
Zato prosim ženske, da želim le kakšno mnenje in vzpodbudo, ker me je vse skupaj zelo potrlo in ne rabim moralnih obsodbenic (ne mislim tebe Mina), ker želim le preživeti to agonijo, ki me mori.
Vsem sem zahvaljena za vzpodbudo in mnenja, hvala, ne bom pozabila. Tiste, ki ste pa le obsojale, pa se vam niti ne sanja, kako težko mi je bilo in mi je še.
Lp
Še manj mi je poslušati, da sem koga ubila. Zelo grdo je komu naslavljati slabo vest. Le kako so vas nekatere učili, ko sami igrate svetnice. In takšnih izpadov ne bom prenašala.
Kot sem nekoč v preteklosti odgovorila uporabnicam, da če nekdo zaprosi za mnenje, je njegova odločitev, ali bo kaj od njih odnesel ali ne ter ali bo upošteval ali nje. Res je samo njegova odločitev. Obsojanja na grd način pa ne bom pojedla. Vedi, da smo ljudje različni, nekateri rabijo brco v rit, drugi le vzpodbudo ali mnenje ali objem, da vemo, da je vsaj nekdo z nami, čeprav samo za trenutek, da lažje preživimo, z odločitvami ali brez njih.
In gesta, da bom nekoga ubila, oprosti, je hudo krvava beseda, ki je vredna polne obsodbe. Kot sem že rekla, lahko je srati s polno ritjo, kot kakšnim cerkvenim besedičenjem, čeprav se ravno v teh logih dogaja kup pedofilije, zato ne verjamem v svetlohlinstvo niti uporabnic, ki grobo obsojajo, češ, da bo nekdo koga ubil. Zakaj pobijaš mrčes, saj oni so tudi živa bitja, ne mi ga srati z obsodbami, ker verjemi ali ne, ne poznaš moje zgodbe, upam, da se ne znajdeš v njej, te bom pa takrat vprašala, kako se počutiš in če bodo tvoji nasveti še vedno takšni vredni obsodb ubijanja, kot si ga podala. Ni pomembno, kaj me boli ali me je zabolelo ob besedah. Kot pravijo, vsaka palca ima dva konca, sama pravim, vsaka rit ima svoj stolček, slej ko prej.
Pozdravljena Štefka!
Vsak dan prebiram, da vidim, če je že kaj novega pri tebi, ker je tudi meni hudo zate. Najprej bi ti tudi jaz svetovala, da 100% potrdiš nosečnost, vendar ti raje priporočam ginekologa, tam se boš lahko tudi vse posvetovala in G ti bo tudi svetoval, v kolikor je dober. Glede krvavitvam je tudi vprašanje, kaj pa če imaš kakšno izvenmaternično nosečnost? Le pojdi in poglej kako kaj. Kako se pa počutiš, kakšne bolečine itd..
V kolikor si res noseča boš se ti najlažje odločila, kolikor te pa spremljam preko tvojih besed, bi pa si drznila pripomniti, da morda pa vse res ni tako hudo, morda ti je ta otrok resnično naklonjen, da ne boš več sama, da boš imela nekoga ki ga boš ljubila neskončno. Saj se punce znajdemo in tudi ti se boš, dobila boš tudi preživnino in kakšno državno pomoč, tako da mislim da glede denarja se bo tudi uredilo. Kar se pa varstva tiče, pa so sedaj že vrtci, tako da kr pogumno. Oprosti, ker te nasprotno prepričujem, ampak ne zato, da sem nasprotna splavom, prav drugače, jih podpiram, ampak nekako se mi zdi, da ti bi ga morala obdržati, ker mislim da bi ga zelo ljubila, in temu otročičku nikoli ničesar nebi manjkalo! Sama več ne boš.
Kakor koli, želim ti vse dobro in upam, da mi boš sporočila kaj si urejala, kar pa zadeva vse ostale, ki nimajo kaj pametnega delati kot pa tu gor obsojati (to pa delajo najbrš zato, ker se jim moški gonjo okol in svojo jezo na druge prenašajo-to je baje dokazano) jih pa kar pri miru pusti!