Ti si lahko še tako zelo želiš, da se njemu ne bi zalomilo, vendar pomembne so njegove želje in njegova prepričanja. Ne moreš človek pripravit do tega, da ravna tako, kot bi ti v njegovI situaciji. On je živel drugačno življenje in potrebuje drugačne izkušnje. Nikjer ne piše, da bi mu šlo boljše in lepše, če bi poslušal tvoje nasvete. Človek mora včasih tudi padit na nos, da je naslednjič bolj previden. Pa, če je treba, se mora naslednjič tudi udarit v glavo. Vseh slabih izkušenj ne moreš preprečit. Tako se še z otroci ne ravna.

Sama v napisanem vidim težavo predvsem v tem, da s pretirano željo pomagati posegaš v njegovo pot. Človek da nasvet, če je zanj povprašan, a računati je treba tudi s tem, da ne bo upoštevan. Kajti: vsak ima pravico do lastne odločitve, pa čeprav se nekomu zdi še tako napačna. Pravi prijatelji ti stojijo ob strani in ti od srca privoščijo, če se vse dobro razplete. Če se (obratno) morebiti zalomi, pa te ne sprejmejo z “Kaj sem ti rekla?”.

To je največ, kar lahko storiš zanj. Zase pa, da ne reagiraš zamerljivo, če se ljudje s teboj ne strinjajo.

No , po parih mesecih naj vam povem, da se je njegova pravljica iztekla, na podel način. Ona ga je iz svojega stanovanja v Ukrajini postavila pred vrata in ker ni dobil takoj letalske linije za domov je moral za par dni v hotel.
Vse to sem sam že predvidevala… vi pa vik in krik nadme….. ne splača se kakorkoli oglašati in prositi za “vaša” mnenja….

Ni bila tvoja naloga/odgovornost, da to preprečiš. Če bi mu to preprečila, preden se je zgodilo, bi bil pa prijatelj nate jezen, ker bi verjel, da mu želiš slabo/odvzeti žensko “njegovih sanj”. Prihodnost je nepredvidljiva. On je dobil točno to, kar je potreboval, zato, da bo naslednjič (verjetno) pametnejši ali pa vsaj bogatejši za novo izkušnjo.

Hvala Marko,
aha ker te že imam na vezi, povej mi zakaj so nekateri ljudje tako strašansko škrti in ko jim to omeniš, zanikajo vse, bila sem njegova prijateljica in njegova gostja,pa sem ga do 23 ure čakala, da mi ponudi kaj za jest, on pa pravi, da akaj ga nisem vprašala in da sem namenoma trmarila in ga ne vprašala, zato,da mu lahko to očitam.
Kdo ima prav?

Oba imata prav in oba malo trmarita. Ljudje zanikajo zato, ker se še ne zavedajo svojih “minusov” oziroma jih težko priznajo, ker ne želijo izpasti slabi. Ampak vsi imamo neke svoje minuse, kakor tudi pluse. Le spoznati in sprejeti jih moramo in potem se lahko le še hecamo okrgo tega. Ko poznaš prijateljeve/partnerjeve “minuse in pluse”, se temu tudi prilagodiš in prav tako on tebi.

Pameten odgovor, res je vsi imamo neke + in – ampak smatram, da je skopost velik -, pa ne vem kako s takim človekom postopati. Razmišljati z njegovo glavo, npr.:aha ne bom odprla luči, ker vem da špara na elektriki, ali vžgati vse luči po stanovanju, naj ga toliko zmoti, da sprevidi, da ne dela prav?. Hvala za še ta nasvet. Imela bi še veliko primerov, a bo ta že dovolj… MEG