kaj je z menoj?
Lp.Mogoče to vprašanje ne spada ravno sem nekako pa vseeno sklepam,da gre za nekakšno motnjo doživljanja sveta okoli mene.Ko sem imela okoli 12 let sem se zaljubila v nekega fanta ki je bil tik pred polnoletnostjo.Fant je zame imel zanimanje ali pa ga ni imel .Zato sem ponavadi pozornost nase pri tem fantu urejala tako,da sem hodila mimo njegovega okna da bi me opazil.Ali pa sem tod mimo odšla h kakšni znanki čeprav z njo nisem imela namena ne klepetati ne družiti se.Važno je bilo,da me on opazi.Opazil me je vendar ni storil ničesar v meni pa je naraščala bolečina neznanega izvora.Kasneje mi je kaj drugega pritegnilo pozornost in tega v zvezi s tem fantom nisem več počela.Čez kakšno leto se je ponovilo enako z nekom drugim.Morala sem nekak tam mimo,da me je oseba s katero sem bila v nekem odnosu opazila.To počnem samo takrat kadar me oseba s katero sem v odnosu ignorira iz drugih razlogov.V sebi sem zelo prijazen ,čuteč in usmiljen človek in ne razumem jeze in zamere drugih ljudi zato se tudi hitro ohladim kadar me kdo prizadene in ne morem biti dolgo jezna nanj.Takšna početja s temi nastavljanji se mi dogajajo samo z osebami,ki jih imam rada in to so moške osebe,potrebe po tem,da bi me opazila recimo kakšna prijateljica nimam.Enako se mi dogaja sedaj ,ko sem v zvezi z nekim ljubimcem kot poročena ženska.Ljubimec je nesposoben za resnejši odnos ,ni odgovoren pa tudi iskren ne vendar me noče zapustiti jaz pa njega tudi ne,vendar prihaja med nama do trenj in on ima to napako,da se rad predolgo kuja .Včasih je po mesec dni tiho in me ignorira zaradi enega resnejšega pogovora ,ki mu ga zmečem v obraz.Nato pa se začne tisto kar počnem že iz otroštva,previdno hodim mimo njegovega doma ali grem po cesti po kateri vem da se bo pripeljal.Ko me zagleda me je vesel in odnos spet steče do naslednjega prepira.Zelo,zelo nerodno mi ga je v takšnih dnevih poklicati po telefonu ,ker se bojim da bi on vedel kako zelo ga pogrešam.Mislim da tudi on počne enako iz istega razloga.Sedaj pa mene zanima zakaj jaz to počnem? Ali imam opravka z neprimernimi in premalo čustvenimi ljudmi,ali pa je z mojim doživljanjem njih kaj narobe ? Ko sem bila otrok me je zapustila mama .Zame je sicer denarno skrbela vendar se je raje odločila,da bo reševala problematičnega moškega namesto da bi vzgajala mene.zato me je pustila pri sorodnici ko sem imela 2 leti.Sorodnica in ostalo sorodstvo so mi nudili vse le ljubezni nisem čutila, vedno sem nekje obtičala sama in brez podpore in razumevanja.Manjkalo mi je tisto ujčkanje in ljubčkanje,ki jih danes jaz nudim svojim otrokom.Rada bi samo še povedala,da sorodnica ni bila nasilna in ne hudobna le malo preveč svobode mi je dala zato nisem imela reda ne doma ne v šoli.Prosim podajte svoje mnenje o tem .Ne me pošiljat k terapevtom
Pozdravljeni,
bom začela kar od konca, zakaj ne k terapevtom?
Želite od mene moje mnenje, na osnovi vašega, sicer obširnega sporočila. Se pa očitno ne zavedate, da za konkretno mnenje potrebujem veliko več, potrebujem možnost da vam zastavim vprašanja, da vas vidim, opazujem tudi neverbalno komunikacijo, poskušam opaziti čustveni odziv na vaše vsebine in še veliko več. Pa še takrat, se lahko moje mnenje s časom spreminja. Psihoterapija je potovanje, za klijenta in zame, na tej poti je veliko presenečenj, sreče ampak tudi veliko solz.
Tisti ki so šli čez to, vedo o čem govorim in je velika škoda če si to vnaprej odrečete.
Na vaše vprašanje ne znam odgovoriti, razlog zakaj to počnete je verjetno v vaši preteklosti in o njem lahko samo ugibam. Za vas bi moje ugibanje bilo popolnoma nekoristno, morda pa tudi škodljivo. Torej, če vas res zanima, začnite raziskovati.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
forum ni namenjen temu, da nadomesti zdravnika, osebni pogovor in pregled. Meni se to zdi več kot logično. Forum je namenjen informiranju, usmeritvi ustreznem strokovnjaku. Včasih je možno, na zelo konkretna vprašanja, tudi dovolj konkretno odgovoriti. Ampak, na vprašanje zakaj to počnem? ne boste dobila resnega odgovora na forumu.
Lep pozdrav,