Veliko se govori o sprejemanju novega zakona o nasilju v družini …

Mož v zakonu in družini skoraj ni prisoten. Vedno ima neko delo. Pa naj bo to zunaj, največ časa pa seveda porabi za brskanje po računalniku in internetu.
Seveda nekaj tega je nujno potrebno za njegovo delo. Veliko pa ne. O količini seveda ne morem soditi. Koliko časa za delo z računalnikom potrebuje, lahko sodi le on.

Prepričana pa sem, da lahko sodim o tem ali otrokom (vsaj v smislu porazdelitve dolžnosti ali skrbi za otroka, npr. nikoli jih ne da spat, nikoli jih ne preobleče, nikoli jih ne pelje k zdravniku ipd) in meni, kot ženi nameni dovolj časa. Stvari se tukaj zapletejo. Razlage so zelo različne. Če bi pisala točen urnik, pa sem prepričana, da nebi bila daleč od resnice, če napišem, da se z otroci vidi in sreča manj kot pol ure dnevno. V tem času se z njimi kaj dosti ne pogovarja, le z najmlajšim se kdaj pa kdaj poigra. Čas, ki pa ga preživi z mano, pa je seveda še manjši in ga niti nebi mogla okarakterizirati kot dnevni, temveč prej čas na nekaj dni.

Seveda jaz z takim odnosom nisem zadovoljna. Večkrat sem mu poskušala na lep način povedati, kako se ob tem počutim. Nič. Poskušala sem moledovati. Nič.
Poskušala sem prositi. Nič. Sedaj si preprosto vzamem čas, da mu povem, pri čemer me po pravilu skoraj ne sliši, vmes pa navrže kakšno kvalifikacijo, psovko, žalitev … Ko tako stori, seveda tudi jaz ne ostanem dolžna in mu kdaj povem kaj nazaj.

Sedaj pa smo tam. Mož je seveda nekje slišal, da se sprejema zakon o nasilju v družini in mi vsakič, ko mu poskušam kaj povedati, pove, da jaz izvajam nad njim teror in da se bo obrnil na Center in zakonodajalca, da zaščiti tudi moške.

Moje vprašanje:
Kako se opredeli kaj je to psihično nasilje? Če moža v družini na nek način ni, mu to lahko povem, brez, da sem potem jaz okarakterizirana kot tista, ki izvaja nasilje? Kaj to, da ni prisotnosti in skrbi za otroke ni neke vrste nasilje?

LP
M

Pozdravljeni!

Na spletnih straneh Društva za nenasilno komunikacijo boste našli definicije oziroma opredelitve različnih vrst nasilja. Za psihično nasilje: »Psihično nasilje so dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje človekove osebnosti, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj o osebi na podlagi predsodkov in stereotipov, ignoriranje, molčanje, da bi dosegli svoj cilj, širjenje negativnih govoric o osebi, da bi zmanjšali njen ugled v družbi, izoliranje osebe od ljudi, s katerimi bi želela ohraniti stik.”

Opredeljevanje in doživljanje nekega vedenja kot psihično nasilnega je lahko zelo subjektivno. Nekaj, kar bi nekdo doživel kot »glasno govorjenje«, bo morda za nekoga drugega pomenilo psihično nasilje, ker ga je doživel kot takega.

Sprašujete tudi, če je tudi pomanjkanje skrbi in odsotnost očeta izvajanje nasilja nad otroki. Na nek način je, če vi (ali otroci) to tako dojemate. Sama bi to opredelila kot nezainteresiranost in zanemarjanje očetovske vloge v družini. Ravno tako tudi zanemarjanje partnerskega odnosa z vami, saj kot pišete, z odnosom niste zadovoljni. Nič od tega ni dobro za vašo družino.
V zdravem in spoštljivem partnerskem odnosu sta partnerja sodelavca, sopotnika. Skupaj se spopadata s težavami in ovirami v življenju, imata odprto komunikacijo, rada preživljata čas skupaj in z družino …

Poskušajta vzpostaviti komunikacijo kot partnerja drug z drugim in tudi kot starša do otrok. Dogovorita se za ure, ko bosta čas preživljala kot partnerja, ter za dneve ali ure, ko boste čas preživljali kot družina. Poskušajta tudi z organizacijo oziroma aktivacijo vloge očeta – vprašajte ga, kje bi se želel vključiti, pa tudi vloge enakovrednega partnerja – povejte mu, kje bi potrebovali in želeli pomoč.
Če ne bo šlo, bi bilo morda vredno pomisliti tudi na strokovno pomoč. V nasprotnem primeru bo vaše nezadovoljstvo samo naraščalo.

PSIHIČNO NASILJE
Povsem običajno je, da se med partnerjema občasno pojavljajo nesoglasja, toda če se vzorec vedenja, s katerim eden od partnerjev vedno doseže tisto, kar hoče na račun drugega partnerja/ke, njegovih/njenih pravic, prepričanj in želja, ponavlja vedno znova, govorimo o psihičnem nasilju.

Kaj vse je lahko psihično nasilje?
1. NADZOR
Nadzor se lahko pojavi že na samem začetku partnerskega razmerja a je ponavadi še tako “neviden”, da se ga žrtev niti ne zaveda. Postopoma postaja nadzor vse močnejši, partnerka neprestano kritizira in partnerju sporoča, da takšen kot je ni dovolj dober, da mu bo ona povedala kakšen mora biti.

2. NEPRESTANE ZAHTEVE
Zahteve partnerke po pozornosti, ljubezni, naklonjenosti se nikoli ne nehajo. Potrebe moškega niso važne, saj je v tem odnosu pomembna le ona. Moški se počuti “nevidno”, spozna, da v njunem odnosu ni prostora za njegove potrebe, čustva, misli.

3. “PASTI”
Ta način je tako neopazen in prikrit, da ga žrtev večkrat sploh ne zazna. Ženska s svojimi manipulativnimi igricami doseže, da se moški odzove, nato pa partnerka na njega preloži krivdo za prepir.

4. IZLOČANJE IN PONIŽEVANJE
Psihično nasilen moški potrebuje občutek, da je vreden več kot njegova partnerka. To potrebo zadovoljuje tako, da partnerke ne upošteva, ne upošteva njegovega mnenja ali pa razvrednoti vsa njena prizadevanja. Tako počasi ruši samozavest in samospoštovanje partnerke.

5. TIHI DNEVI
Kaznovanje s tišino je močno orožje, še posebej, če je prisotna še opazna sovražnost. Neznosna napetost, ki jo povzroča partnerkino vedenje (molk), pri moškem povzroči občutke odrinjenosti, nemoči in frustracije. S takim vedenjem psihično nasilna ženska partnerju sporoča, da ni vreden njene pozornosti. Ponavadi moški pristane na marsikaj, le da se “tihi dnevi” končajo.

6. “GOSPODARICA ”
Partnerka je prepričana, da se mora celotno življenje v družini vrteti okoli nje. Pričakuje, da “njen” MOŠKI potrpežljivo dela in plačuje vse račune in izpolnjuje želje “gospodarice hiše”. Moški je v njenih očeh vreden le toliko, kolikor uspešno in hitro streže njenim željam. Če tega ne zmore ali celo noče je ničvreden, len, neumen in zloben. Partnerka nikoli ne prizna krivde reče hvala ali oprosti.

7. “LASTNICA”
Želja po lastitvi je lahko na začetku zelo prikrita. Kaže se celo kot zanimanje partnerice za vsa področja življenja moškega, ki lahko to na začetku jemlje celo kot kompliment. Nedolžno vedenje lahko kaj kmalu postane dušeče, izbruhi ljubosumja čedalje hujši. Moški se začne v odnosu počutiti kot objekt in ne kot enakopraven partnerica.

8. IGRANJE Z BESEDAMI IN DEJSTVI
Psihično nasilna ženska je mojster sprevračanja besed in dejstev v sliko, ki ustreza njej. Namen “igric” je zvaliti krivdo za nastale težave na partnerja in pri vsem skupaj odigrati še vlogo žrtvenega jagnjeta. Nasilnica dejstva zavija v meglo, da bi s tem čimbolj zmedla partnerja in ga na koncu morda še obtožila, da je “nor”.

9. SPREMINJANJE VEDENJA
Hitro spreminjanje vedenja in “igranje ljubeče partnerke” pred drugimi, moškega zmede in večkrat povzroči, da žrtev krivdo za teror, ki ga doživlja ne pripiše partnerki.

10. BESEDE, KI RANIJO
Žalitve, nenehno kritiziranje, norčevanje in grobe besede so močno orožje, ki ga psihično nasilna ženska uporablja da bi ponižala, prizadela, razvrednotila in osmešila moškega ter njegove dosežke.

11. JEZNI IZBRUHI
Psihično nasilna partnerka hlini žalost, ranljivost ali bolezen, da bi tako povečala nadzor nad partnerjem in mu vsilila svojo voljo.

12. NADVLADA V SPALNICI
Odrekanje, poniževanje in nepozornost v spolnem življenju, nasilna ženska uporablja, da bi s tem dokazala partnerjevo nezadostnost. Spolnost kot tudi odtegnitev le-te lahko nasilne ženske uporabljajo kot način kaznovanja “neprimernega” vedenja partnerja.

13. ŠČUVANJE OTROK PROTI očetu
Ženska spodkopava avtoriteto moškega kot očeta tako, da otroke na različne načine “ščuva” proti njmu in jih skuša s podkupovanjem “dobiti na svojo stran”.

14. TIRANSKA PRAVILA
Psihično nasilena ženska je prepričan, da ona “podpira tri vogale”, in bi brez nje vse propadlo.

Čeprav so oblike psihičnega nasilja tako raznolike in včasih nerazpoznavne, je njihov namen vedno enak: uveljavljanje nadzora nad vsemi področji življenja moškega, z njim upravljati in dokazati moč in svojo lastno pomembnost.

Posledice psihičnega nasilja

Najpogostejše posledice psihičnega nasilja so:

pomanjkanje energije
anksioznost
kronična zaskrbljenost
izolacija
neučinkovitost
depresivnost
tenzijski glavoboli
alergije
napadi panike
občutek nemoči
neobvladovanje svojega življenja
strah pred prihodnostjo
težave s spominom
izguba zaupanja
nemotiviranost
spremenjene spolne navade
spremembe v odnosu do hrane
povečanje telesne teže
alkoholizem
zloraba mamil
nepravilno bitje srca in druge somatske motnje
izguba stika s sabo
dvom v svoje duševno zdravje
misli na samomor