Kaj je bolj odraslo?
Začel bom s provokativno temo. Nekoč je za odraslost veljalo, ko je človek bil poročen, si ustvaril družino in hkrati bil seveda socialno preskrbljen. Vendar to so bili časi, ko se ni spraševalo o človekovi osebni sreči, njegovi mentalni odraslosti in večina zvez je obstala, čeprav so bile slabe. Danes ima še vedno, vsaj v slovenski družbi, veliko ljudi v glavi ta tradicionalističen pogled na pojem odraslosti, ki pa se meni zdi nesprejemljiv. Kaj je le bolj odraslo, to da pristaneš na koncept družine, zaradi tega ker to od tebe pričakujejo drugi in si hkrati nesrečen ter ti kasneje še po možnosti odnese pokrov iz glave in zapustiš družino ter ga začneš srati okoli ali pa da se zavestno odločiš, da to pač ni za tebe in ostaneš samski, s priložnostnimi zvezami ali pač če najdeš žensko, ki si ne želi otrok. Zame je slednje bolj odraslo, seveda pa vem, da si mnogi ljudje otroke tudi želijo in so dobri v vlogi staršev. Človek mora vedno poslušati notranji glas.
Jaz poznam kar nekaj ljudi, ki imajo otroke in niso prav nič odgovorni do njih. Torej ta “morati” ne deluje vedno. Sam sem star blizu trideset in opažam, da tisti znanci iz preteklosti, ki imajo že družine, imajo povečini preziralen odnos so mene, ker nimam otrok in sem samski. Oziroma se praktično ne želijo družiti z menoj, kar mi je itak vseeno. Sem neke vrste samotni jezdec skozi življenje in vedno najdem novo družbo. Samo vseeno se mi zdi butasto.
Ce se odlocis za slednje kot pravis in si ob tem se vedno nesrecen, ti en drek pomaga, da se tebi to zdi bolj odraslo, a ne. Pomaga pa ti, da si srecen v tem, kar pocnes. Torej si zastavljas napacno vprasanje. Vprasati se moras, kaj tebe osrecuje.
Odraslo je to, da ne glede na to, kar si izbereš, stojiš za svojo odločitvijo in se potrudiš maximalno! Žal poznam nekaj staršev, ki imajo otroke( en par celo tri), pa so popolnoma neodgovorni do njih. In do svojih partnerjev nesramni. Zagotovo ni odraslo vztrajat v zvezi, ki ti uničuje življenje. In štancat otroke, zaradi nekaj fickov več na socialnih transferjih. Če se pa odločiš za samsko življenje, potem pač ne smeš hrepenet po družici. Kajti to potem tudi ni prava srčna odločitev.
Za mene je odraslo to, da stojiš za sabo in svojimi odločitvani in načinom življenja, pa če to drugi odobravajo ali ne.Vsak ve za sebe, kaj mu je najljubše.Ugajati drugim in živeti na način, KI NAM osebno ne odgovarja je največja bedarija.Živim kot živim.Marsikdo ne želi moje družbe zaradi mojega načina življenja -beri- ne živim na način ki naj bi bil primeren mojim letom in nekim “tako je prav” in stojim za sabo.Se opečem, padem, stresem prah iz sebe in grem naprej.Ne škodim drugim, pa vendarle sem marsikomu trn v peti in bi me prevzgajali.No go, ne pri meni.Ljudje poskušajo manipulirati, samo poskušajo, pa jim ne uspe.Nihče nikoli ni in ne bo živel našega življenja, pa če prehodi ne vem koliko kilometrov v naših čevljih.Tega kar mi čutimo, občutimo in doživljamo, doživljamo zgolj in samo mi.Nihče drug ne more.
Gemma, odlično napisano. Vsak zase ve, kakšen način življenja ga osrečuje in po mojem mnenju je treba temu slediti tudi za ceno diskriminacije v družbi in različnega predalčkanja. Npr. vem za primer človeka, ki živi sam in ima občasne partnerke, vendar so ga nekateri ljudje v vasi avtomatsko označili za homoseksualca, ker ni poročen in nima otrok. Pojem homoseksualec oz. “peder” kot temu rečejo na vasi se seveda v ruralni družbi uporablja zgolj slabšalno in škodoželjno. Po mojem mnenju je zatajevanje lastnih želja in prilagajanje družbenim zahtevam proti svoji volji lahko tudi vzrok mnogih resnejših bolezni. Obstajajo študije, ki dokazujejo, da lahko npr. dolgotrajna slaba partnerska zveza vpliva na nastanek rakavih obolenj.
Problem, ki ga vidim pri tebi je ta, da zate obstajata le dve skrajnosti: nesrečno poročeni pari (z otroki) ter (neprostovoljno) samski (pa si lahko še tako lažeš, da si se zavestno odločil za samskost). Iz tvojih zapisov je razvidno, da ti ne gre pri dekletih in te to frustrira. Ta frustracija je pa tudi razlog za odprtje te teme, upaš da ti bodo drugi pritrdili kakšen car si oz. z drugimi besedami, si mečeš pesek v oči. Torej, kaj je odraslo? Da sprejmeš svojo situacijo takšno, kot je, se udestvuješ na področjih v katerih si dober, delaš na sebi in se prepustiš. Potem boš tudi bolj privlačen in spoznal pravo dekle.
Sama se nisem nikoli ozirala na mnenja in poglede drugih in tudi v moji družbi me nihče ne gleda zviška, ker nimam partnerja in otrok. V bistvu opažam, da se jim zdi celo herojsko, ker sem pred pol leta zapustila fanta. Ob pogovoru o tem so mi dali vedet, da bi sami storili točno to, če bi le imeli jajca za odhod. Mi je žal zanje, da živijo v takšnih kletkah, ki so si jih sami postavili.
Hey,
Sigurno, vendar danes je bistveno več “zunanjih dejavnikov” zaradi katerih bi tudi (tradicionalne) zveze izpred (ne vem) 50-60 let, ne bi imele možnosti preživetja v današnjih časih. Eno je, da je preveč skušnjav okoli in če nimaš znanja, da predvidiš kako bo neko dejanje vplivalo na tvojo zvezo, družino + če družba ni enako konzervativna kot tvoja gledišča, potem boš lahko počel kar hočeš, ne da bi se oziral na posledice.
Bolj plastično: Ne vem recimo izpred 90 let je bilo varanje (po možnosti z izkupičkom novega človeka, beri nezakonskega otroka) nepojmljivo, pa tudi družbeno neodobravajoče. Res je, takrat je imela RKC še velik vpliv, pa tudi takratni mediji (radio npr.) ni imel še takšnega (pokvarljivega) vpliva kot ga ima danes internet in televizija ter osebni računalnik (pa naj bo še mobilni telefon tukaj in ali tablice). Torej, če si ga takrat “sral” te je ožja družba (med drugim tudi družina) kot tudi družba na vasi npr. izločila iz življenja (na takšen ali drugačen način).
Seveda to sedaj ne pomeni, da je bilo takrat manj slabih zvez, temveč se je recimo zaradi dejavnika sramu (ožjega in širšega) marsikaj potrpelo. Mogoče bi lahko celo rekel, da odraslost ne pride nujno le zaradi nekega ugodja, sreče… lahko da imajo večji delež ravno tiste negativne emocije (stres, strah, sram, itn.), ki te naredijo bolj zrelega. Nek pregovor ravno pravi, da stiska rodi človeka, ugodje pa pošast.
Imaš tudi še eno možnost, ki si jo izpustil… 😉
Nimaš priložnostnih zvez, vso nabrano, neizživeto seksualno energijo preusmeriš v ustvarjalno sfero. Torej npr. se ukvarjaš z umetnostjo, kipariš ali programiraš, itn.
Priložnostne zveze na dolgi rok drugim, ki bi radi imeli družino, žensko ali partnerja, to možnost odžiraš, ker ustvarjaš nove čustvene bolnike + prispevaš k večjemu tveganju raznosa SPB po družbi. Eno in drugo pa še povečuje prepad med spoloma.
Ja poznam to. Možno je samo dvoje – ali imajo kompleks večvredosti ali pa nižnjega (torej niso srečni in ti zavidajo tvoj stan). Dalje, ker so ljubosumni in ker velja rek, da ti bodo prijatelji privoščili VSE RAZEN SREČE, te zviška gledajo ali pa če ti prav pokroviteljsko poskušajo koga najti (beri zmenki na slepo).
Ja, ker bo izpadel kot eno človek, ki ve kaj hoče, pogumen in (recimo) vodja. To so pa še zmeraj kvalitete, ki se iščejo pri nasprotnem spolu.