Kaj delate (zenske) z denarjem ??
Po zelo lepi in romanticni jutranji temi, ki jo je v obliki misli napisala Kaja,
bo tale zelo realna.
Vedno vec prijateljic in znank, s katerimi smo si dovolj blizu, da se pogovarjamo
tudi o financah, mi govori, kako so na tekocih racunih v blaznih minusih – tam
nekje od 250- pa do 500.000 SIT, torej blizu dna odobrenih izrednih limitov – in
to ze kmalu po placi. Zraven pa govorijo o velikih nacrtih – kupovanju avtomobi-
lov, dopustih, vse hodijo naokoli precej lepo oblecene…. Moram reci, da mi to
sploh ni jasno – pa a vecina zensk res niti malo ne zna ravnati z denarjem (da
bo jasno – skrtosti seveda tudi ne odobravam) ??
Pozdravljen Aligator,
če verjameš ali ne, v minusu nisem bila že najmanj 10 let. Lahko se pohvalim, da znam z denarjem čarati. Kot samohranilka z dvema otrokoma, delam čudeže z denarjem. Stanovanje imam svoje, tako , da mi v tej smeri ni treba razmišljat. Avta nimam, ker pač nimam izpita.Tukaj najbrž kar nekaj prihranim. Drugače pa živimo dobro, grem 2x na leto na dopust, privoščimo si marsikaj. Jemljem na obroke, na kartice, pa vendar vedno samo do meje. Nikoli ne grem čez. Mislim, da to izhaja še iz mladosti. Živela sem zelo skromno sama z mamo, ki je tudi znala obrniti vsak dinar. V istem smislu sem navadila tudi sina. Ko mu je dedi kupil avto, sem mu rekla: za vzdrževanje bo potrebno delat, jaz ne morem prispevati. Tako ob študiju veliko dela in mislim, da zna z denarjem, saj me nikoli ne prosi za posojilo.
Hčera pa ima pri šestih letih tudi že svojo knjižico in tam svoj denar.
Toliko z moje strani, Kaja
Služimo ga in skrbno načrtujemo porabo, dajemo ga na stran, če se pojavi višek ga naložimo. Poleg tega se odpovedujemo raznim ženskim razvadam, kot so trač časopisje, draga oblačila in kozmetika, nakupom nakita, kiča, itd. (kot nadomestilo tem razvadam se je pojavilo obiskovanje teh forumov za sprostitev). Vse zato, da bomo uresničile svoje zastavljene cilje. Lastna strehca nad glavo, pol bo pa treba kupit še voziček. Gre počasi, ampak se splača.
Jaz sem pa v minusu. Saj se posipam s pepelom, sam nič ne pomaga. No ampak ni tako hudo. V bistvu sem v minus padla z nakupom avtomobila lansko pomlad. Potem sem se počasi kopala ven, pa spet padla noter z dopustom. Z možem sva bila namreč v ameriki 16 dni in sva kar nekaj zapravila. Potem se je minus nadaljeval z morjem, pa z novoletnimi darili, smučanjem in letošnjimi počitnicami. Vsakič ko ga že skoraj pokrijem dobim občutek, da sedaj sem pa na konju. No in pred dnevi sva se temeljito pogovorila in ugotovila, da bova nekako v januarju le splavala ven, a kaj ko je pred vrati smučanje in…. Pa sva postavila trden sklep, da se letos tednu smučanja odpovemo, saj se sicer ne bova skopala ven, sva pa oba že malo sita, da mečeva skozi okno denar – obresti na naegativen limit. Torej sem si oddahnila – smučanje res da odpade in žal mi je za to, sem pa vesela, da sva sprejela sklep, da je pomembno splezati “iz dreka” in začeti nazaj živeti s tistim, kar je res najino.
No a me boš kaj pohvalil Aligator ? Najbrž si sicer mislil, da si ženske drugače nakopljemo minuse, vendar jaz tega nisem poznala do obnavljanja hiše in kasneje avta. Prej sem celo vedno nekaj prihranila.
Jaz osebno sem bila triktar v življenju v minusu in še to ne več kot 5.000 SIT. Z denarjem znamo ravnati, porazdelimo ga na cel mesec. Če stvar vidim, ki mi je všeč , najprej premislim, če jo res potrebujem, ali bo to dolgoročno pustilo posledice, šele potem se odločim za nakup. Je pa udi res, da zelo malo porabimo za obleke, kajti vsi v družini smo najbolj srečni v kavbojkah in majci, pa še kakšnem puloverju čez. za zlatnino ne zapravljamo, za kozmetiko tudi ne preveč, ker se le redkokdaj naličim. Tako je bil predkratkim šok, ko sem dala za Chanelovo šminko in lak za nohte 8 jurjev. Ampak vem, da jo bom imela po mojem kar par let. Nisem zagovornica ideje, ki jo ima moja tašča: če si ne kupim zdaj, si najbrž nikoli ne bom. Posledica tega je pa minus na TR.
Takoj ko sem dobila svojo prvo redno službo sem se odločila, da bom poskušala priti čez mesec z ravno toliko denarja, kolikor sem ga porabila, ko sem delala preko študentskega servisa. Za svoje osebne potrebe – zdaj ko živiva z možem skupaj in imava svoje gospodinjstvo so se pojavili še novi stroški. Približno mi kar uspeva. Tam nekje 1/3 plače gre za gospodinjstvo, darila (ne boste verjeli koliko to nanese) razna popravila in dokupe v stanovanju (ampak res samo obvezne) – no takrat je malo več kot tretjina, malo več kot 1/3 dajem na stran (varčujem) za novo hiško, kar ostane je pa zame- to pomeni za bencin, malico in časopis, kavico in kdaj pa kdaj za kakšno večerno pijačko. Oblačila si kupim samo takrat in tisto kar res potrebujem – raje samo 2x na leto pa res kvalitetno in je za dalj časa. Si pa seveda kupujem v glavnem klasična oblačila, ki so večno v modi.
V minus ne grem ponavadi max. 30.000,00 sit kolikor je limit na BA kartici, pa še to šele par dni pred plačo, čekov nikoli nisem imela, niti si ne želim kreditne kartice – poznam veliko primerov, katerim taka kartica poje skoraj vso plačo že v začetku meseca. Je pa res, da je nekaterim ženskam najbolj pomembno, da so oblečene po zadnji modi, kupujejo drag make up, da se vidi “da imajo”, in to za vsako ceno – tudi za ceno enormnih limitov.
Kot vidiš si tu naletel na same preudarne in varčne ženske.
Jaz tudi že nisem bila v minusu lep čas, kreditni kartico imam eno, predvsem zaredi pogostih potovanj v tujino, ker je tako najlažje. Čeprev si znam tudi kaj privoščiti, predvsem kozmetiko.
Se pa tudi jaz dostikrat vpraša, kako nekaterim ženskam uspe hoditi naokoli zelo solidno oblečena s plačo bistveno nižjo od moje. Pa ne zaradi foušije, ampak ker me res zanima kako jim uspe, kajti kadar si jaz zaželim npr.kostim in grem v trgovino, ter vidim ceno, se samo obrnem in grem. Poznam pa ženske, ki imajo vsaj vsaka dva meseca nov kostim in še kakšno “malenkost” za zraven.
Najbrž so take ženske še samske in živijo v skupnem gospodinjstvu s starši.
Tudi jaz sem bila izredno lepo oblečena dokler so račune in hrano plačevali starši. Moja plača je bila izrecno za moje osebne stvari. Danes, pa so stvari drugačne. Potrebno je plačati račune, kredit za stanovanje, imam enega otroka. Torej časi se spreminjajo. In tudi pretirane želje nimam po tem, da bi imela vsak mesec nov parfum ali kostim. lp
Jaz pa imam to “srečo”, da mi hoja po trgovinah, še posebno iskanje kakšnih oblek ni preveč pri srcu. Ko si rečem, danes pa si moram iti nujno kaj kupit za obleč, že pride kaj prijetnejšega vmes in tako mi gre mimo lahko tudi cela sezona.
Ni pa najboljše, ker mi je po drugi strani všeč bit zrihtana, pa še bližnji me krtitzirajo sto na uro.
Avto imam že tri leta, ima že precej km, niti ni več “in”, jaz sem se pa komaj dobro navezala nanj.
In podobno…
Le kako naj kaj zapravim?
Dan!…denar, denar, denar…Pa saj ni vse v denarju…nekaj je tudi v zlatu, pa draguljih…Denar zame osebno je samo sredstavo…ah, ja. Kako lepo je zapravljati…pa nakupovati, pa zapravljati, pa trošiti…the best. Samo kaj, ko pa ga je vedno premalo…pa rado ga prehitro zmanjka…
Lep dan!
Bi si resnično želela zadeti na loteriji glavni dobitek…potem pa, ah ne vem, potem pa samo še uživanje…in zapravljanje!! Zagotovo pa bi vse na forumu povabila na kavo…Saj bi prišli kajne? Pa ne samo na kavo…recimo na kozarček penečega vina!
Angel
Redko si dovolim iti v minus. Zame je pravi izziv imeti številke, ki si jih omenila ti, vendar v plus. Rada zapravljam. Predvsem ko imam vsega čez glavo, torej, ko mi zadeve ne laufajo o.k. Takrat si dam duška. Letošnji regres sem npr. totalno zmetala skoz okno. Za prčkarije. Ja, mi je blo žal, saj bi si lahko kupila Tv. In ugotavljam, da včasih imam pravo meglo v glavi, ko zapravljam. Kot ne bi znala razmišljati o smiselnosti tega kar kupujem, še manj o kombinacijah.. no tako neprizemljeno. In ko seštejem vidim, da bi ta denar združila in kupla 1 stvar. Isti problem imam, ko kupujem darila. Namesto ene, kupim več stvari, ki prekoračijo ceno, ki sem jo bila prirpavljena porabiti. Tu je kak keč. Pravijo, da se pri zapravljanju denarja odraža naš način kako se lotevamo tudi drugih zadev v življenju. Npr…. gledaš in gledaš, pa nič ne kupiš. ALi ne gledaš kaj veliko in kupiš prvo stvar, ki ti pade v naročje, ali pa kupiš več stvari, pa ne gredo skupaj…
Psihologija nakupovanja… :-))
Tole pa tudi mene zanima. Slovenci si gradite gradove. Odkod vam toliko denarja, prosim lepo?! S fantom imava oba službo in ne ravno mizernih dohodkov, pa si lahko kvečjemu najameva kredit in odplačujeva parcelo 10 let, potem pa novega za gradnjo in vmes se bova upokojila… itd. Ali za nakup in opremo stanovanja, po možnosti takega s štirimi sobami, saj mora vsak imeti svojo sobo, a ne? OK brez ironije, res me zanima – od kje pride ta gromolazni denar? In še za dva prav fletna avtka zraven. Ali vam dajo starši, sorodniki? Loterija?
Pozdravcek!
Točno tako, v teh časih je nemogoče zgraditi hišo na mah ali kupiti stanovanje. Sama sem bila v minusu in sem še par tisoč tolarjev, vendar sem bila 10 let podnajemnica…z majhno plačo..Sedaj se pobiram..in občutek je krasen.
Mislim da ne moremo vseh metati v isti koš…Nekateri si moramo vse prisluziti sami…
Ika
Teja, ko se ti začne 200 let stara hiša podirati na glavo, si pri starših “najameš” stanovanje, podreš staro hišo in začneš delati novo. Zakaj sem naredil tako, ne vem. Vem da sva hišo do vselitve gradila 7 let, še sedaj ogromno manjka, vendar sva v svoji hiši. In če bo zdravje, bodo tudi minusi in krediti izginili…. Pa se bomo tudi mi imeli lepo, pa dovolj vsega….. Bistvo teh naših gradov je v tem, da se nekateri odločimo (ker ni druge variante), za gradnjo hiše, nekater pa za kaj drugega 🙂 In smo vsi srečni….
Ah, lepo se imejte!
Jani