Pozdravljeni,

zelo me zanima vaše mnenje, kako bi postopali v podobni situaciji. Dobila sem zaposlitev, ki je kar velika stopnica navzgor, kar se tiče znanja, zahtevnosti, vsebinskega dela, predvsem gre za širše področje. Nekako velja, da na tem področju potrebuješ vsaj 1 leto, da dobiš vsaj malo občutek kako in kaj. Vse lepo in prav. Problem pa je, da ni nobenega uvajanja, dobim področje dela in znajdi se. Drugače sem samoiniciativen človek, želim se učiti, zanimajo me stvari, vendar tega je vsega preveč, poleg tega nisem flegmatičen človek. Nihče mi ne pomaga, če prosim za pomoč dobim nekaj minut konzultacij, in da naj se znajdem, gledam zgodovino (iz katere se ne da kaj dosti pomagat) v praksi je pa spet vse drugače, nihče nima časa, volje… kaj pa vem kaj še vse. Vsakič dobim drugo področje za delati. Zame je to velik stres, navajena sem delati dobro, tudi hitro se učim, vendar se enostavno v takem neredu ne znajdem, grabi me panika, vsa sem obupana in to sploh ni podobno življenju, bojim se prihodnjih mesecev, ki naj bi bili pa sploh grozni, ker bo gužva. Postala sem živčna razvalina, moja samozavest je pa čisto na 0. Zelo tehtam kaj narediti, oni so očitno zadovoljni z mano, nihče mi nič ne reče, vendar me omenijo tudi v prihodnosti, torej, po poteku pogodbe.

Sama tehtam med novo službo, vendar ob vsem tempu v službi mi prav ni za hodit po razgovorih, pridejo dnevi, ko je vse ok, ko že nekaj znam, pol pa pride spet šok in se čisto sesujem. Podpore nimam prav nobene, dobila sem občutek da so vso breme preložili name, češ da je vsa odgovornost na meni-samoiniciativnosti. Delo mi je drugače všeč, našla sem se v tem, vendar se bojim prihodnosti, vsakega dneva posebej kaj me čaka.

Kaj bi vi naredili? Kaj menite, zelo bi mi pomagal še kakšen drugačen pogled na zadevo, kako bi se vi soočili s tako situacijo?

Jaz bi počakala eno leto…pa potem videla, ali res ne zmorem.
Za ta čas si pa lepo rečeš – “delala bom po svojih najboljših zmožnostih,
delala bom tudi napake, se na njih učila, ne bom se pa sekirala”…
Glej – na situacijo ne moreš naposredno vplivati, tudi odgovorna nisi ti,
ampak tisti, ki so te postavili na to mesto. Vse, kar si dolžna narediti, je
pač dati vse od sebe….v najslabšem primeru boš pač šla delat drugam.
Očitno si kritična do sebe samo ti – kritiziraš se sama, ostali so s tabo
zadovoljni? Zakaj si torej ne daš malo “lufta” in si določiš to eno leto za
katero VEŠ, da ne moreš biti perfektna?
Kar se pa odgovornosti tiče….vsa vprašanja, vse dileme, vse, kar ti ne
štima, daj v pisno obliko, čim več kontaktiraj po mejlu in vse mejle
shranjuj, da imaš kritje.
Predvsem – ne se sekirat. Nobena služba ni vredna tega, služba je
samo način, da prideš do denarja, nič več….

Boljši nasvet bi težko dobila – predvsem zadnji del.

Ja, najlepša hvala, res je dober nasvet, to si bom poskušala dopovedati, če ne drugače si ga bom pa vedno znova prebrala 🙂