Jutri….
Jutri bo 8. mesecev,odkar se je rodil naš Vid.Danes smo bili na njegovem preranem grobku in sem premišljevala,kakšen bi bil zdaj,po tolikih mescih?????Hudo je,ko veš da svojega otročka ne moreš več stisniti v objem,mu dati ljubčka.
Če pomislim za nazaj,ko sem ga prišla zadnjič pujčkati,je bil tako hladen…Grela sem ga in ga poljubljala po njegovem obrazku in šepetala,da ga bo mamica pogrela in da bova zmeraj skupaj.Saj sva,vsak dan.Vsak dan je z mano in v mojih mislih.
Želim vam vso srečo mojim mamicam in očkom,da skupaj prebrodimo to bolečino,ki nas stiska okoli srca.
lp D.
Draga D., s tabo sem. V mislih vedno, vsak dan, ne le danes. Vem, kako je. Tvoj mali angelček Vid ve, da je tvoja ljubezen do njega neusahljiva in je vedno ob tebi. Tako pogumna, zlata mamica si, zelo sem ponosna, da te (vsaj takole virtualno) poznam.
Ko bo pod tvojim srčkom rasla nova pikica, bo nanjo in nate pazil mali Vid – danes je njegov in tvoj dan, prav je tako. Objemi svojo najstnico, upam,da deklica ve, kako enkratno mamico ima.
Vzemi si čas in dovoli svojemu angelčku, da ti danes natrosi čisto posebnih poljubčkov na tvoja ljubeča lica.
Iskreno in iz vsega srca ti pošiljam močan objem.
Danes ko vam to pisem je tisti hudi jutri minil, a vem da je tudi danes poln bolecine in spominov na vasega angelcka. Bili ste prvi ki ste se odvzvali s tolazilnimi besedami na mojo bolecino, bolecino ki jo cutimo vse mamice na tem forumu. Rada bi vam napisala da tudi jaz mislim na vas in cutim kot vi, zelim vam tudi da bi nasli nek mir in pozitivno energijo za nadaljne dni, predvsem pa si zelim da bi nasli ljudi, ki bi nas razumeli in znali prinesti v nase zalostne dni kancek sonca in prave besede. Sosuten objem vasi druzini.