jecljanje! komunikacija jecljalcev.
Pozdravljeni!
Namen tega foruma je, da bi našel nekaj ljudi, ki jecljajo. Tudi sam jecljam, osebno pa ne poznam nikogar z le to govorno napako. Z temi ljudmi bi rad govoril o izkušnjah, občutkih, kako se oni s tem soočajo ipd.
Star sem 18 let. Jecljam že od rojstva. Res si želim pogovora z ljudmi, ki vedo, kako mi je.
Prosim lepo, kontaktirajte me. Lahko po gmailu: [email protected] .
lep pozdrav.
B.
Pozdravljeni Ben4,
upam, da vam bo forum koristil, da najdete, kar iščete. Odgovarjam vam, ker ste zapisali, da je “Namen tega foruma, da bi našel nekaj ljudi…”.
Forumi so namenjeni “debati”. Torej da se pogovarjamo/javno dopisujemo, ne da puščamo v njih e-naslove (ker gre potem komunikacija mimo foruma, kar gotovo ni v interesu/bistvu foruma). Je pa res in me preseneča, koliko ljudi išče (in verjetno tudi najde) druge ljudi preko foruma. To bi npr. bila tema za debato. Ali pa, kot ste napisali v naslovu: Kakšne težave imajo jecljalci pri komunikaciji? Če bi debatirali o tem, nam malo več povejte. Res nas ni dosti jecljalcev, a to še ne pomeni, da vas ne razumemo. Morda sem med razpravljalci najde kdo, s komer “se bosta našla”, pa ni nujno jecljalec.
Za iskanje ljudi so morda boljša spletna družbena omrežja (Facebook ipd.). Sklepam pa, zakaj tam ne iščete jecljlacev. Se bojite svojim “prijateljem” povedati, da v živo ne znate tako “dobro” komunicirati kot preko spleta?
Še majhna opazka na koncu, ki je lahko v poduk vsem: odprli ste temo, ne forum (forum je Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi in ga lahko odprejo samo administratorji med.over.net oz. MON)
Sem se že razveselila, da je kuj od šuba našel nekoga, ker je napisano “res nas ni dosti jecljalcev”, pa vidim, da je samo tipkarska napaka.
Ne vem sicer, kako občutljivi so na korektno izražanje ljudje, ki jecljajo, ampak nekako mi ni okusno skupine ljudi poimenovati po njihovih posebnostih. Tudi slepim ne govorimo, da so slepci, tistim, ki šepajo, ne rečemo šepavci … Če človek sam sebe tako poimenuje, še gre, samo za druge je pa za vsak slučaj vseeno treba imeti malo več obzirnosti, mogoče najprej diplomatsko potipati, koliko so občutljivi glede tega.
Ben, upam, da se ti bo kdo oglasil. Jaz sem se pred skoraj desetimi leti na sprehodu s psom večkrat srečala z mlajšo žensko, ki je jecljala, in njenim možem. Mi je bilo všeč, ker se ni nič nazaj držala ali bila bolj tiha zaradi tega, mož ji pa tudi ni skakal v besedo ali zaključeval njene misli, da bi bilo hitreje 🙂
Nič hudega in napačnega, če ste objavili e-naslov. V to sem se “zapičil”, ker sem hotel tudi ostalim povedati, kako vidim forum (tudi sam sem precej nov tukaj).
Še to Ben4. Najbolje bo, da se na forumu prijavite in v profilu nastavite, da je vaš e-naslov viden. Potem ne bo nobenih težav, ali ste B., Ben4 ali celo marko_ivan – dr. Marko Ivanišin 🙂
mezinčica, se strinjam. Moral bi biti bolj diplomatski. Kot si tudi sama ugotovila, me je premamila možnost, ki mi jo je ponudil Ben4, da ga kar na hitro etiketiram kot jecljalca. Upam, pa, da je v kontekstu celotnega prispevka izzvenelo manj žaljivo. Morda je najbolje, da Ben4 sam pove, ali sem ga prizadel.
Živjo,
evo link do članka o jecljanju http://www.narobe.si/stevilka-7/diskriminacija-jecljanje.html, katerega avtorica tudi sama jeclja in je želela ustanoviti skupino oseb, ki jecljajo, kakršno ti omenjaš. Ne vem sicer, ali je skupina zaživela in ali deluje, ampak ti predlagam, da jo kontaktiraš. Elektronski naslov je objavila v komentarjih.
Srečno in upam, da boš v življenju čimvečkrat naletel na strpne in prijazne ljudi, ki te ne bodo ocenjevali po tvoji govorni posebnosti.
Ljudje skozi komunikacijo izražamo tudi svoje karakteristike. Nekateri temperamentno gestikulirajo, drugi prehitevajo sami sebe, tretji uporabljajo svoje narečje. V bistvu sem se zadnja leta zalotila, da tem, tretjim nekako ‘pritegnem’ – da se oboji počutimo bolj domače. Če kdo govori izrazito hitro, sama svoj tempo malo upočasnim in pustim, da sogovornik v miru zaključi misel oz. brez prekinitev zajame sapo. 🙂 Za gestikuliranje pa pravijo, da sem kot na odru takrat, ko se res razživim – hm, mogoče je to celo nekoliko dedno. 🙂
Poznam kar nekaj ljudi, ki se jim kdaj pa kdaj ‘zatakne’ v jecljanju. Jih pa vse, brez izjeme, upoštevam kot enakovredne sogovornike in osebe s pravo širino, s katerimi rada poklepetam.
Sprva se je tudi meni zdelo nekoliko čudno, ampak sem se nekako navadil na tako poimenovanje. Tako je vsaj pri meni. Seveda pa je odvisno tudi od posameznika. Osebno sicer mislim, da večini to nebi bilo všeč.
Ja, upam, da se najde kdo. V Sloveniji tega zagotovo ni veliko, tudi zato so nekateri zelo presenečeni, ko me slišijo jecljati. Zelo je nerodno, ko te nekdo čaka da nekaj spraviš iz sebe. Sicer pa je lepo, če me kdo zares posluša in da mi ne skačejo v besedo!
lp.
B.
Nič hudega in napačnega, če ste objavili e-naslov. V to sem se “zapičil”, ker sem hotel tudi ostalim povedati, kako vidim forum (tudi sam sem precej nov tukaj).
Še to Ben4. Najbolje bo, da se na forumu prijavite in v profilu nastavite, da je vaš e-naslov viden. Potem ne bo nobenih težav, ali ste B., Ben4 ali celo marko_ivan – dr. Marko Ivanišin 🙂
mezinčica, se strinjam. Moral bi biti bolj diplomatski. Kot si tudi sama ugotovila, me je premamila možnost, ki mi jo je ponudil Ben4, da ga kar na hitro etiketiram kot jecljalca. Upam, pa, da je v kontekstu celotnega prispevka izzvenelo manj žaljivo. Morda je najbolje, da Ben4 sam pove, ali sem ga prizadel.[/quote]
ne, niste me prizadeli. Pa hvala za svetovanje.
Ljudje skozi komunikacijo izražamo tudi svoje karakteristike. Nekateri temperamentno gestikulirajo, drugi prehitevajo sami sebe, tretji uporabljajo svoje narečje. V bistvu sem se zadnja leta zalotila, da tem, tretjim nekako ‘pritegnem’ – da se oboji počutimo bolj domače. Če kdo govori izrazito hitro, sama svoj tempo malo upočasnim in pustim, da sogovornik v miru zaključi misel oz. brez prekinitev zajame sapo. 🙂 Za gestikuliranje pa pravijo, da sem kot na odru takrat, ko se res razživim – hm, mogoče je to celo nekoliko dedno. 🙂
Poznam kar nekaj ljudi, ki se jim kdaj pa kdaj ‘zatakne’ v jecljanju. Jih pa vse, brez izjeme, upoštevam kot enakovredne sogovornike in osebe s pravo širino, s katerimi rada poklepetam.[/quote]
Mislim, da imate prav.Mene jecljanje zelo prikrajša za samozavest. Menim, da bi bil brez te težave dosti bolj samozavesten. Sedaj se kaže se predvsem na tem, da zelo hitro odneham ko mi kaj negre, pri puncah je zelo komplicirano 😛 . Zelo lepo je, ko vidim, da me nekdo zares posluša in me ne dopolnjuje in mi ne skače v besedo. In da ne zgleda kot, da mu je zelo neprijetno. To je za vsakega z govorno težavo prijetno olajšanje.
lp. B
ja, hodil sem k logopedu od 3 do 8 razreda, ker se je stanje poboljšalo sem pustil logopeda in upal, da bo tako celo življenje a ko sem prišel v srednjo šolo je bil to za mene takšen šok da se je stanje spet poslabšalo in sem ga spet začel obiskovati. malo je boljše ampak ni to to..občutek imam, da nikoli ne bo brezhibno.
zelo me skrbi za službo, ker komunikativne kompetence so dandanes zelo pomembne!
ti tudi jecljaš?
Ne,
ne jecljam, se mi je pa že zgodilo, ko bi morala razpravljati, da se mi je zataknilo. Nisem vedela, kako naprej. Tudi tok misli je zastal.
Tudi kot deklica, bilo je v prvem razredu, se mi je zgodilo, da so mi besede pri glasbnem branju obtičale v grlu. Potem kasneje, kot starejši deklici se mi je za kratek čas pojavilo tudi jecljanje a zelo blagi obliki.
Ne vem, to sem nekako odpravila sama. Spomnim se, da sem zahajala v naravo, najraje v gozd, ko sem bila sama z drevesi, ko sem se počutla sproščeno. Takrat sem vadila glasno vadila govor.