jecljanje-dedno?
Spoštovani,
mene pa zanima za skoraj 4-letnega sina, ker je pred dobrim mesecem začel jecljati. najprej se je začelo z besedo zakaj, najprej nekajkrat “za za zakaj”, ostalo je bilo v redu. Stvar je prišla tako daleč, da ima obdobja, ko ne more povedati nič tekoče, glavo nasloni na roke, meni se trga srce. Zdaj počne to tako, da jeclja “za za za za za za za” potiho, potem reče “zakaj” naglas. Naj povem, da imam tudi sama rahlo govorno napako, samo meni se je pojavila v OŠ, nekje v petem razredu, je pa na psihični bazi, od čisto tekočega govorjenja do zatikanja ob psihični obremenitvi. Naj pa povem, da je pri sinu sedaj vsaka beseda težava, od igrače do muhe, jaz … ni omejitve na določene črke.
Zanima me, če menite, da je to otroško jecljanje, ki mine ali je lahko kaj dednega, ker ima težave z govorom tudi moja mami (podobno kot jaz), brat ne. Imam pa nečaka (bratov sin), ki je mesec dni mlajši od mojega sina in nima težav z govorom. Kako postopati?
Hvala za nasvet in morebitne ukrepe.
Lepo poletje želim …
V tej starosti je jecljanje še vedno lahko razvojno, zaradi intenzivnega govornega razvoja in lahko traja nekje do 6. leta starosti. Dednost oz. nagnjenje v družini je opisano.
Ker so čakalne dobe pri logopedih res dolge, vam svetujem, da pridobite delovni nalog za logopeda, v spodnjem članku pa je nekaj informacij, kako otroku pomagamo.