Je to tudi varanje?
Zame je to varanje, zato ji tudi nisem nič odgovorila! Najprej moraš razčistiti (končati) eno, da lahko potem začneš drugo zadevo iste vrste! Sicer pride do zmešnjav in mešanja štren, potem pa:” …sem takoooo zmedena…, ne vem kaj naj …” –> ja valda, folk!
Še mimogrede: se sploh ne navdušujem nad chati, resnično ne! Sama jih nisem nikoli uporabljala, a imam občutek, da bi tam vsi nekaj poizkušali mimo realnega življenja (zakaj so aktualni prav v večernem času??) in večina se predstavlja takšne, kot bi želeli biti – ali so v resnici tudi takšni, to je drugo vprašanje???
Če imaš partnerja ne moreš chatat, mailat, kontaktirat z drugimi, da tvoj partner tega ne ve!!! In zakaj pravzaprav ne bi vedel, dokler so to v redu nameni, zakaj se ne bi pravzaprav skupaj dala pred PC in poiskala prijatelje….? Ejjjj, meni se dozdeva, da si marsikdo (večina?) težko prizna, da je realno življenje tisto, ki mu dela probleme in posledično beži v kao krasni, čudoviti in oh in sploh cyber world… Pred kratkim sem rekla: ne zanima me, kaj točno se pogovarjaš na chatu, kaj pišeš folku v mailih,….ampak, da se meni o vsem tem niti sanja ne??? Haloooo?!?!?!? Da sem z nekom in ne vem s kom še ( v kontaktih) je on?
Uffff, sem se zdaj prav razkurila, sorry! Bom nehala, lastne slabe izkušnje so me prevzele.
Živite tukaj in zdaj, glejte, dotikajte, čutite, božajte,…., to so pravi filingi…
LP!
A v tem primeru imate vsi že slabo vest, če greste s prijateljico v kino, si dopisujete z neznancem, če partnerju vsega ne poveste … to je za vas že groza in varanje.
Pa zakaj ste potem pod “skoki čez plot” Mio vsi prepričevali, da je to nekaj čisto normalnega in vsakdanjega, da se partnerja vara in da ti nihče ne bo “zvest” do konca življenja !!!??
Ma se strinjam s tabo!
Pa kaj vam je ljudje božji? Vsak človek je samostojna osebnost, in če z nekom živiš v zakonskem stanu, to še ne pomeni, da mu moraš za vsak korak polagati račune! Torej, če sem prav razumela, vaši moški vedo o vsakem vašem koraku ki ga naredite čez dan? Me pa prav zanima, če tu vé veste o vsakem njegovem koraku..kdaj je šel malcat, kaj je malcal, s kom je malcal, kje je malcal….kriza….res!
Malce svobode prosim, saj ne živimo v srednjem veku!!!!!!!!!
A ja…če je to za mene varanje….? Strokovnjaki pravijo, da je cyber sex enako kot seks v živo…to se pravi 100% varanje….., jaz se pa z njimi ne strinjam!
Sandar S.
Ja, in faf… ni sex, al kaj?
Seveda povem, da grem zvečer v kino s prijateljico. Saj živiva skupaj in ko sva skupaj tudi delava načrte skupaj. Kam pa pridemo brez zaupanja? Tisto s slabo vestjo nisem mislila čisto 100% (malo manj pa res). Vem pa tudi, kaj je on počel dopoldan, kaj je jedel za malico in s kom (če gre) je šel na pivo po službi.
Ali je to res tako grozno?
Bravo rika,
najlažje je druge obsojat in solit pamet, bi rada srečala osebo, ki se ni nikoli zlagala, obrnila, zamolčala, ali počakala z resnico…pri svoji boljši polovici.
Moje dopisovanje z NYC, se je iz prijateljskega razvilo na višjo raven. Kaj je varanje in kaj ni, naj vsak pri sebi razčisti, ker vsak ima svoja merila.
Kaj pa tisti, ki v službah ali doma ob večerih visijo na sex straneh? Ali tisti ki kličejo hotline? Pa nikoli niso prevarali, se pravi eno je fantazija, drugo je zdolgočasenost, za tretje nekaj novega, drugi pa vse to uresničijo…O tem bi se še dalo govorit.
Nikoli nisem pomišljala na “varanje”, to kar se mi trenutno dogaja, pa mislim kmalu razčistit, normalno, da bo nekdo trpel. Ljudje vedno nekoga razočaramo in obratno. Kdo so oni, da nam sodijo? Kdo smo mi, da sodimo njim?
Pa, zaupanje ni to, da rečeš, dragi, s kom si danes jedel, kaj si jedel, kje si jedel, kolk si pojedel….! ampak….si lačen dragec, ti kaj pripravim? Pa zaupanje tud ni to, da se ti zmeniš ob 10,01 s kolegico za kino in tvoj že ob 10,05 zve, da imaš zvečer kino kakšen kino, s kom, kdaj itd, ampak to, da se ti zmeniš za kino, potem pa mu rečeš, da greš zvečer v kino in basta. Če ti zaupa, potem te ne bo spraševal, kdaj, s kom, kje itd…..Pa zaupanje je tud, če ti reče dragi mož, da bi zdele šel na eno pivo s prijateljem, pa ti rečeš ja lahkoitd…ne pa…kam s kom kdaj prideš, bla bla bla….
uh…jaz bi popizdila če bi me en tkole nadzoroval…..pa sva zaenkrat oba poštena in si neizmerno zaupava tudi brez prepotrebnih vprašanj, kdaj s kom zakaj do kdaj kolk itd…..
Je pa res vse skupaj odvisno od vzgoje in od generacije……mi smo doma imeli vse zelo na zaupljivi ravni brez prepotrebnih vperašanj!
Papa
Je.
Malo zasebnosti je pa prav vsakemu cloveku treba pustiti.
Ne zelim , da mi dihajo za ovratnik in tega tudi sama ne pocnem.
Prav tako se ne zelim pocutiti nikogarsnja “lastnina” torej imam vso pravico razpolagati s svojimi mislimi , besedami in dejanji. Ta pravica je tudi neodtujljiva pravica mojega partnerja.
lp a.
Dragi Jure,
tudi jaz vem, kaj moj dragi dela v službi in s kom gre po službi ali zvečer na kavo. Pa ne zato, ker bi vanj silila z vprašanji, ampak mi to sam pove, tako kot tudi jaz z njim delim, kakšen je bil moj dan. Ne zato, ker bi bila oba tako posesivna, ampak pač ne želiva samo živeti eden mimo drugega. Sorry, ampak pogovor o vsakodnevnih doživljajih je zame del razmerja s partnerjem.
In tudi ne gre za to, da bi fant potreboval dovoljenje za vsako stvar ki jo dela. Gre samo za to da tisti del življenja, v katerega jaz nisem vključena, deli z mano. In to z veseljem, ne pod prisilo.
Morska deklica!
Končno nekdo, ki je prebral moj post tako kot je treba. Napisala si točno tako, kot se dogaja pri naju. Poleg tega pa si povedala najvažnejše, da se POGOVARJATA, kar je danes v večini razmerij neznanka in se ljudje enostavno ne znajo pogovarjat. Zato so ljudje tako nesrečni in letijo od ene zveze k drugi. No, to je pa že druga tema.