Je to alkoholizem?
Zelo enostavno preveriś tukaj: http://www.nalijem.si/vprasalnik_za_samooceno_pitja/vprasalnik/
Smrdi, smrdi…………..pa še kako smrdi!!!!!
Smrdi, pa še kako smrdi, samo ti se tega ne zavedaš. Sam sebe ne vohaš.
Naj ti povem, da dolgo nisem vedela, kaj pomeni smrad po alkoholu. Imeli smo obisk alkoholika, ki takrat, ko je bil pri nas, ni bil pijan, popolnoma trezen, vsaj tistih 15 minut, ko je bil pri nas. Ko je odšel iz hiše smo sredi zime 1 uro imeli odprta vsa okna in varata, pa smo komaj odpravili ta smrad po gnilih jajcih.
Ta je bil tudi prikrit alkoholik, saj je pil sam doma.
Toliko o smradu. Očitno te tvoji kolegi vohajo, pa se zaradi obzirnosti raje odmaknejo, kod da bi kaj rekli.
Obstaja pa druga možnost, da ste vsi enaki prikriti alkoholiki. Kajti če nekdo na enkrat toliko popije, kot si ti naštel zgoraj, hm…………………………ne bi več komentirala dalje.
Nisi samo na poti, da postaneš alkoholik, temveč si že alkoholik, le priznati si moraš.
L.p.
Da, alkoholik si in to kar hud.
Čim prej si to priznaj, da boš lahko naredil tudi dober plan za nehat pit. Resno ti govorim. Vsi, ki ti na tako mesečno količino pitja govorijo, da še nisi alkoholik, so najverjetneje tudi sami alkoholiki.
Najbolj konstruktiven komentar mi je bil tisti, ki je rekel, da ima tudi rad alkohol, ampak da ga toliko spije v 1 letu.
http://www.mojaanketa.si/anketa/431984938/ Prosim vas, če rešite anketo o alkoholu med mladimi oz. najstniki.
Zdravo, samski moški.
med prebiranjem teh komentarjev bi ti rekla naslednje:
Prvič, tisti, ki ti predlaga kajenje marihuane namesto alkohola, se hudo hudo moti. Očitno ne pozna dolgoročnih posledic te zahrbtne droge-jih bo čutil čez nekaj let, ko si bo po skuril možgane (spomin, koncentracija, …).
Zasvojene osebe NIKOLI niso za skup, vsaj če želiš nehati z alkoholom oziroma se pozdraviti zasvojenosti, zato ti – samski moški – predlagam, da se ne spečaš z žensko, ki rada uživa alkohol oziroma sama pretirava z alkoholom ali je zasvojena s čim drugim. Najdi si partnerko z močnim karakterjem, ki bo odločna in ti bo zmogla postaviti mejo, pravila, seveda pa ne spet takšno, ki te bo maltretirala in te dajala v nič in boš ponovno nezadovoljen sam s seboj.
Nujno je, da si svoj prosti čas zapolniš s stvarmi, ki te veselijo, v katerih boš užival, si utrjeval samopodobo, samozavest, v katerih boš zadovoljen.
Tek je odličen za dušo in telo, zato si le vzemi čas ter teči redno vsak dan, spoznavaj sebe ob teku.
Nauči se biti tudi sam, ne bo ti biti težko sam, če boš zadovoljen s seboj. Je pa dobro, da imaš ob sebi prave prijatelje, ki te bodo podpirali in ti stali ob strani, tudi v najtežjih trenutkih.
Odloči se za pravo pot!
zivijo Mateja
me vseli da si mal pozivila ta forum ki se mi zdi zelo poucen
le tako naprej,
s skupnimi mocmi bomo laze se komu pomagali na pravo pot
kot sem se naucil in to drzi kot pribito je da ce pomagam drugemu alkoholiku ostanem sam trezen na dolgi rok
kar se pa tice tvojega komentarja pa se strinjam da je tezko bit skupaj z odvisnikom
se hujse je ce sta oba odvisnika
se pa splaca potrudit in pomagat takim bolnikom da ozdravijo ker so sigurno dobri ljudje a se zaradi bolezni ne vidijo take
lp
Pozdrav vsem,
jaz sem predlani zabredel v zelo zelo hude težave, o katerih ne bi razpravljal, povem le, da so ekstremno resne in se niso in se nikoli ne bodo rešile, ker sem se mnogo ljudem ekstremno zameril in čeravno mislim, da je več ali manj vse vredu, ne bom nikoli vedel, če sem povsem varen.
Ker me je sčasoma začela grabiti paranoja (ki je bila posledica pač tega, da sem se stalno počutil ogroženega in nisem mogel odmisliti problemov), sem posegel po alkoholu. Zadnje pol leta sem bil pijan praktično vsak dan, svoje obveznosti sem začel “prelagati na jutri” in tako naprej. Med tem časom sem parkrat (recimo ene 5x) tudi koma pijan in se zbudil s hudim mačkom, večino časa pa sem imel tolikšno mero, da sem se zbudil kvečjemu rahlo utrujen in brez apetita, ki se je vrnil po jutranjem tušu. Ker sem pred kratkim sklenil, da je zame edina pot, da pač živim s tem, da sem naredil eno gromozansko napako, ki me bo še vsaj nekaj let preganjala, sem se odločil močno zmanjšati dozo. Še vedno mi je v življenju zelo težko (verjemite, da težava ni nekaj, kar bi si zmišljeval nek alkoholik, čeprav to najverjetneje sem in tega ne negiram), ampak sem sklenil, da bom pač ponovno postal odgovorna oseba in to zadnjih par tednov tudi dodobra dosegam, zvečer pa sem načeloma spil 2 pivi in se pri tem tudi zadržal. Po njih po občutku nisem pijan, le sproščen, a vseeno bi se rad tudi tega znebil.
Iskreno rečeno mi alkohol nikoli ne manjka, tudi če dva tri dni ne spijem nič sem lahko takrat ko odmislim svoje probleme brez njega in normalno živim življenje, le ko me kaj nanje spomni, mi je kar slabo v želodcu. Prejšnji teden je recimo nastopil tak dan, ko so se problemi ponovno pojavili in ko me je preplavila vsa groza, zaradi česar sem tekom večera popil liter vina (sicer resda v 5 urah, kar je dosežek proti prej, ker sem se znal toliko zadržati, da se nisem naenkrat do kome napil, ampak počasi). Enako sem storil še 4x v tem tednu, dvakrat pa vmes zvečer spil po 2 pivi. Danes sem ponovno tekom večera spil 2 pivi, ampak mislim, da to ni rešitev.
No, lep čas je trajalo v glavnem to opijanje (tisto, ki je trajalo do prejšnjega meseca, zdaj je boljše), ampak po tem času sem spoznal, da mi takšno življenje ne odgovarja, ker problem tako ali tako ne bo odstranjen niti z alkoholom, takrat se le lažje soočam z njim, ker mi je bolj vseeno za cel svet.
Zaradi tega sem se odločil, da bom to žlopanje ukinil, dokler imam za to še moč in mi to ni problem, predvsem pa zato, da ne bo, ko bo enkrat moj izvirni problem izginil, le-ta nadomeščen s tem, da ne bom mogel nehati piti.
V alkoholu ne vidim nobenega veselja, pravzaprav se samemu sebi zaradi pitja gnusim, zato mislim da z vidika samega odvajanja pri meni ne bo problema, kolikor bo morda problem se spoprijeti s problemi, brez da jih utapljam v vinu.
Kakorkoli že, ker s flašo ne vidim prihodnosti in ker nočem, da bi mi to postalo bolj navada kot uteha, sem se danes odločil, da popolnoma preneham s pitjem.
Me pa skrbi potencialni delirij. To mi ne bo izgovor, da bom naprej pil – če drugače ne gre, bom šel skozi to tudi z zdravnikom, a zaradi verjetno samoumevnih razlogov bi to raje storil sam.
Temu sledeč bi rad vprašal, če zame po tem času (6 mesecev kar rednega pitja) obstaja nevarnost, da bi mi bilo kaj zelo hudega.
Ne razumem kako odtegnitev poteka. Bi se, če bi recimo jutri zvečer popil eno pivo, izognil tem simptomom – mislim v smislu, da telo pač dobi tisto minimalno dozo, ki jo rabi, da se sprijazni z odtegnitvijo, ali to pač ne gre tako?
Pa prosim za resen odgovor, ker bi to res rad naredil sam. Če mi ne bi uspelo, bi takoj zatem poiskal zdravniško pomoč.
pozdravljen
nisem zdravnik niti diplomiran profesor ampak alkoholik, ozdravljen alkoholik
pri anonimnih alkoholikih imam status tocno 5 mesecev in od takrat sem trezen
zato ti laho ponudim moj odgovor in upam da bo malcek pomagal
vsi ki smo kdaj pili in postali alkoholiki smo meli razlog eni tak drugi drugacen
vsaka zgodba je drugacna kot smo si ljudje drugacni po karakterju itd
a na koncu ko alkohol zmaga nad nami smo vsi enaki alkoholiki
eni se pravocasno zavedajo skodljivosti alkohola eni pozneje eni nikoli
ti si pravocasno uvidel past alkohola in vidim da nisi se dovolj globoko zabredel, da se umaknes pravocasno
mi anonimni alkoholiki mamo pravilo st. 1 da smo pred alkoholom nemocni
jaz bi ti priporocal obisk nase skupine v tvojem kraju da vidis kako zgledajo nase skupine
zakaj ,ker se tu ucimo ne le ostati trezni ampak ziveti naprej in odpravljati napake ki smo jih imeli in jih se imamo
smo anonimni in zato si lahko brez skrbi ker kar se pogovarjamo ostane v nasem prostoru
tolko za enkrat
lp in srecno
Najprej bi podal mnenje za smokijasa, predvidevam, da si tole pisanje opravil malo pod gasom ne? Tako kot si ti zamišljaš ne bo šlo, piješ da pozabiš in če to počneš si alkoholik, seveda se kdaj pa kdaj spomniš da to početje ni pametno pa vseeno to počneš. Morda ti bo uspelo za kak teden, dva…potem te bo spet prešinil problem, začutil boš tesnobo in pomiritev-alkohol bo na dosegu roke torej v povezavi z alkoholom ni preprostih rešitev, so le dolgotrajne poti in abstinenca je samo prvi korak, potem pa se začne pravo delo. Predlagam ti, da si poiščeš pomoč, verjemi….sam ne boš zmogel.
Za aanonimnia, lepo da si tako navdušen…, naj ti pa takoj na začetku povem, ti nisi ozdravljen alkoholik, si zdravljen alkoholik ker ozdravitve pri alkoholizmu ni…., pet mesecev je veliko premalo časa, da bi lahko z veliko verjetnostjo rekel, da te ne bo spet odneslo…., sedajle si še v fazi obžalovanja in spomini na grenke izkušnje z alkoholom so še zelo živi. To je tudi razlog, da se držiš nazaj, vsekakor AA zelo pomaga vendar moraš vedeti da je to le usmeritev, iz tvojega pisanja pa nekako razberem, da ti upe polagaš na AA in imaš občutek, da te bodo oni rešili. No naj ti povem da te ne bodo, AA je samo opora, če sam ne boš popolnoma spremenil življenja boš kljub obiskovanju sestankov AA ponovno zabredel. Pet mesecev je zelo malo, če bi napisal da si trezen pet let bi bilo nekoliko drugače.
Kar sem vama napisal pišem iz izkušenj, jaz sem se dolgo tolažil da zmorem sam, pa sem konstantno ponavljal iste stvari, po enem letu popolne abstinence, spremembe življenja, obiskovanja skupine (podobno AA) sem ob nekem stresnem dogodku spet pil (dva dni) seveda sem to povedal in nadaljeval z zadevo vendar bolj intenzivno. Tudi sam sem po pol leta abstinence postal zelo samozavesten, vse se je spremenilo, družina mi je spet zaupala, vsak dan šport…knjige, skratka počutil sem se super. Ta samozavest je pa največja past…., pa me je mentor opozoril da je to nevarno pa nisem verjel ker sem bil tako zelo prepričan vase in evo po enem letu spet štala. Tako da ta boj je dolg in sama abstinenca je le in zgolj začetek…
srečno obema!
hvala ti za nasvet obema
popolnoma se zavedam da je pred mano tezka pot
vendar sem rojen optimist in verjamem da mi bo z rednimi obiski na srecanjih in s takimi spodbudnimi pismi upelo premagati vse pasti in ostati trezen pet let in se vec
vcasih me prijatelji in sorodniki vprasajo kolk casa traja ta terapija pa jim odgovorim, dokler bom ziv
lp
Optimizem je tukaj lahko zelo dovorezen meč, sedaj prihajaš v najbolj kritične mesece, po pol leta pride to obdobje in človeka hitro zanese. Mene je po skoraj letu dni…, ti ne morem opisat moralnega mačka, dperesije, panike po tem dogodku. Jaz sem se potem takoj uredil in to povedal na skupini. Težko je bilo povedati ampak sem moral, saj veš, hitrih in preprostih rešitev žal ni. Pasti je na tej poti ogromno, jaz ne vem zakaj si ti pil in v kakem razpoloženju, jaz sem pil kadar se mi je nabralo preveč vsega in sem potem tako “kompenziral” težave. Verjetno ni treba pisati, da sem si s tem nakopal 1001 novo težavo, od policije, do slabih odnosov…pa sploh nisem pil vsak dan, ampak ko pa sem je bila pa “tema”.
Kaj počneš poleg obiskovanja AA? Mislim delo na sebi…, si spremenil kake vzorce morda?
zivijo
verjamem da ti ni bilo lepo po recidivu, hvala bogu nisem to probal, sem pa slisal ogromno zgodb mojih sotrpinov ki so to iskusili na lastni kozi. cestitam ti ker si se takoj pobral in se vrnil v skupino in povedal za ta padec.
AA nas uci da smo iskreni do sebe in s koraki odpravljam napake ki sem jih pocel v prejsnjem zivljenju
zato hodim na srecanja vsaj dvakrat na teden in si tako napolnim baterije do naslednjega srecanja,
sicer pa doma dosti meditiram al berem knjige s temo alkoholiki. tudi na netu poskusam najti cimvec koristnega za duso
od kar ne pijem se mi je zivljenje spremenilo na bolje, sem se umiril, ustavil in pocasi mirno korakam previdno po tej poti polni pasti saj se zavedam da na vsakem vogalu se skriva nas sovraznik alkohol
lp in srecno