Je sploh mogoče se zabavati brez alkohola?
Jaz imam pa kar nekaj izkušenj s siljenjem z alokoholom. Večinoma sicer v mlajših letih, ko so si sošolci in sošolke zadali, da me bodo napili, pa se nisem dala. Ok najstniške zablode.
potem grem pa precej kasneje na eno poroko. Tam imajo pa nekateri blazno radi pijanske igrice, v katerih te silijo z alkoholom, če narediš napako, ne moreš pa odkloniti sodelovanja, ker tako neobzirno silijo. Sicer sem se izvlekla brez da bi morala narediti štalo, bi pa jo, če bi bilo treba. Mislim, da je treba ravno pri takih dogodkih posebej paziti, da se folka ne spodbuja k pitju, saj v rovte, v katerih je običajno pogostitev, vsi pridejo z avtom. In potem pijansko vijugajo domov.
Pri partnerju v službi so pa itak sami pijanci. In potem se ustavijo na pivu ali treh, nato pa kolege pijani vozijo domov. Udeležba obvezna. Sem rekla mojemu, da bi jim kar sama poklicala policijsko kontrolo na vrat.
Ko imaš v družini zdravljenega alkoholika, gledaš na to iz drugega zornega kota. In ja, lahko se HVALIM s tem, da moj mož že veliko let abstinira.[/quote]
Pravzaprav se lahko s tem hvali le mož.[/quote]
Oprosti, ma se motiš. Pri alkoholiku je soodvisna vsa družina, sploh partner. Z njim sem obiskovala zdravljenje in tudi jaz sem abstinent.
Lep pozdrav vsem skupaj.
Sem študent star 24 let. Sem zelo umirjene narave. V času svojega študija sem doživel to neljubo izkušnjo, da sem moral deliti stanovanje z alkoholikom. Šlo je za majhno in preprosto stanovanje. Kaj boljšega si žal nisem mogel privoščiti. Lahko bi sicer šel v študentski dom, vendar sem si mislil, da bi bilo tam še slabše. Po nekaj mesecih ustrahovanja, sem se odselil drugam, sicer v dražje stanovanje, kjer pa sem imel svoj mir, da sem lahko nadoknadil tisto, kar sem tam izgubil. Posledica tega je, da od tistega časa več nisem šel na nobeno zabavo, kjer je obilica alkohola, že sama misel na to me odvrne, da bi šel na zabavo. Zaradi tega se počutim dosti bolj osamljenega kot moji vrstniki, ki veliko žurajo, polg tega sem tudi samski.