Je še kaj ljubezni

Živjo forumovci!

Imam problem ugotoviti, ali je ostalo pri ženi še malo ljubezni, na kateri bi gradila znova po hudi krizi. Dobrodošli komentarji, mnenja, izkušnje.

Trinajst let sva poročena, dva otroka – 7 let in 12let. Žena je dejansko dokaj zaprta vase in redkobesedna in skoraj nikoli samoiniciativna. Nikoli mi sama ni rekla, da me ljubi ali ima rada. Jaz sem ji to izpričeval prvih pet let zakona, ona pa le na moje vprašanje v stilu “seveda”, “drugače bi ne bila s tabo”, sramežljivo/šaljivo v zadregi “majčken”. Sam sem z leti prevzel njen način in po petih letih nisem več govoril o tem. Sem pa prepričan, da sem na veliko načinov to pokazal. Jaz sem bil prepričan, da me ljubi in mi to pokaže s skrbjo zame, da mi je vedno kaj kupila (blačila, kravate ipd. npr. tudi s tem, da je kljub negodovanjem nad mojim kajenjem, kupila in imela skrite cigarete, ki sem jih dobil v nedeljo, ko sem bil že ves živčen, ker so mi zmanjkale). Vzorno je skrbela za družino in dom. Tudi jaz sem ji občasno izkazoval pozornost s šopkom ali vrtnico, darilci iz službenih poti ali kar tako. Potem pa naenkrat potres in globoka kriza. Ugotovim, da me dva meseca vara z mojim najboljšim prijateljem. Ljubimec in “najboljši prijatelj” me prosi naj otroci ne trpijo. Moj dogovor z ženo nobenih stikov več in poskusiva znova. Njeni argumenti zakaj je do tega prišlo: mislila je, da je ne ljubim več. Njena ljubezen do mene je skoraj zamrla pred enim letom. Zakaj ni razčistila v pogovoru z mano – ne ve oziroma ker pač ni “talkative”. Vendar me še ima malo vendarle rada. Zakaj je mislila, da je nimam več rad? Ker sem bil večkrat osoren z njo, nikoli ji nisem dal “nič za prav”, nisem ji pokazal spoštovanja, jo pohvalil in podprl v družbi, nasprotno dvakrat sem jo v družbi “nadrl”. Zaljubila se je v mojega prijatelja, pravi, da je sedaj konec in da je ugotovila, da je pi….. Mislila je, da se bom ločil, ko bom izvedel. Hkrati pravi, da ni nič razmišljala ko se je spustila v avanturo in da je presenečena, da sem tako hitro ugotovil.
Jaz sem po šoku ugotovil, da sem (sva) padel(a) v t.i. družinsko – zakonsko mrtvilo, monotonijo, dejansko sem nekako zanemaril nežnosti in pozornosti do žene, ki sem jo ves čas ljubil in jo še. Še več, reagiral sem s ponovno zaljubljenostjo, saj sedaj kar naprej mislim nanjo in že ob dotiku z njo mi “vstane”. Sedaj tudi pokažem vsa čustva. Ona pa da mi ne verjame, saj prej tega nisem pokazal, in da lahko da sedaj samo igram, sama pa da rabi čas. Izgubil sem zaupanje vanjo. Sem zelo senzitiven. Ne morem pa vzpostaviti, da bi se dejansko pogovorila o vseh zadevah, o vseh dvomih in vprašanjih ki jih imam, ker je pač ona “bolj zaprta, pač malo govori” in da bi to spremenila “rabi čas”.

Forumci, vas sprašujem: ali se lahko po enem mesecu “odljubiš” od ljubimca? Ali še ostane nekaj ljubezni do moža in očeta svojih otrok potem ko se zaljubiš v nekoga drugega? Mnogi med vami, pa tudi moji drugi prijatelji, pravite, da ni možnosti za začetek ali nadaljevanje oziroma ponovno izgradnjo razmerja, če ni ostalo nič ljubezni? Štos mojih dvomov je, da je morda na njeni strani le teater, ker ljubimec ni pripravljen na kaj resnega z njo in ker je pravzaprav finančno vezana name, saj trenutno ne dela in bi potencialno imela moznost za povprečno slov. plačo. Sedaj smo v tujini z mojimi dohodki 10.000 DEM mesečno. Jaz nisem za ločitev, ker jo še vedno ljubim in ker želim biti skupaj z otroci. Če pri njej ni nič ostalo več let ne bom mogel živeti brez vračevanja ljubezni. Morda me bo zaradi tega minilo! In morda bom potem šel, saj pravijo, da otroci čutijo, če gre za tehnični zakon. Vsi občutki mi se mešajo. Oprostite za dolžino!
Roki

Živjo Rok.

Kot si že sam povedal, tipično zakonsko mrtvilo, predvsem pa rutina.
Moje življenje je : ena sama rutina.
Si se že vprašal, če je tako, najbrž je in v nekem trenutku se je tvoji ženi vse zdelo, kako naj se izrazim: obvezna dolgčasna rutina

Nič drobnih iskric, nič skrivnih dotikov, pogledov kot včasih,
mogoče ji je pa to nudil tvoj prijatelj, dvomljiv pogled, kak dotik in v ženski se je prebudila ženska s pomočjo teh iskric, seveda se ji je potem “malce zamegljiv um”, pazi tukaj mislim zamegljiv um v prispodobah, namreč povsod je videla samo
še “prijatelja”od tvojega prijatelja.

moj nasvet:
– pogovori se z njo – mislim, da je vredno vse skupaj obdržati, ne samo zaradi
otrok, ej otroci enkrat gredo od doma ( no ja pa pridejo vnuki hehe)
– posredno si pa ti tudi kriv, da je do tega prišlo, verjetno je pri tebi vse bolj
v stilu služba je družba….
– malce se v roke vzemi, pa več časa za družino pa izklopi službo in se
posveti družini

Da bi se ločil – razčisti to pri sebi najprej.. mislim, da se ni vredno …

Hmm…. Zelo tezko je podati mnenje k tako delikatnim problemom.
Sama se nimam izkusen z zakonom, niti z otroci , se stidiram in celo zivljenje je se pred mano, s tem se sploh ne obremenjujem… Zato se niti nimam za nekoga, ki lahko presodi kaj bi bilo bolje.. lahko pa povem svoje misli.
Ko sme se z zanimanjem sprehodila skozi tvojo zgodbo, ki mi je , moram reci, zbudila tudi sami veliko vprasanj, sem najprej pomislila, pa naj vztrajata, se pogovorita, vse se da samo ce se hoce.
Potem pa sem se postavila v vlogo tvoje zene, in prav si imel, zena ne cuti cisto nic do tebe, ce bi vsaj malo,tega ne bi pocela, kot pravis je od tebe financno odvisna, vrjetno je vajena lagodnega zivljenja, kar sama z otroci zagotovo ne bi zmogla. Ne obsojam tvoje zene, ne obsojam tudi tebe, vsak je po svoje kriv in nedolzen.Ce se ne znata pogovarjati, je to lahko velik problem, saj je to prva pomambna stvar , ki dva sploh veze skupaj.
Ce bi me mati mojih otrok, moja zena dva meseca varala, ne vem , kako bi to prenesla. Vrjetno bi imela malo bolj trdo hrbtenico,in se postavila zase, dala prednost svojim zeljam, in se vrjetno tudi locila. Tudi otroci trpijo, locitev je tudi zanje prelomnica, saj sem tudi sama otrok locenih starsev. Vendar to se ne pomeni, da jim starsi, ceprav loceni, ne morejo nuditi vse svoje ljubezni.
To, da bi ostala skupaj zavoljo otrok, se mi zdi brezveze, kot je ze rekel moj predhodnik, otroci zrasteje in grejo svoja pota.
Le ce vas se vedno nekaj mocnega veze skupaj, ce se je pac tvoji zeni za dva meseca mal utrgalo, pac vztrajajta.
Sam sama, kot zenska ne vrjamem, da se lahko zenski malo ponesreci in gre z drugim,sploh po tolikih letih zakona in otrocih. Tvoja zena se je dobro zavedala kaj dela. Pac, dol ji je viselo za vse ostalo, predvsem pa zate.
Vedno pa se moras vprasati, ali si srecen, ali je to res tisto kar si zelel doseci v zivljenju. Ce obstaja le malo dvoma, zelo premisli. Pogovorita se z zeno, postavi jo pred dejstva, ce pac ne gre ne gre. Zivljenje gre naprej! Pa Srecno!

Lp!
Nina

Klemenxx,

točno tako nekako razmišljam in tudi počnem. Sedaj se veliko posvečam domačim. Eden od prijateljev mi pravi, da ne smem pretiravati, ker bo drugače žena dobila obcutek, da jo nadlegujem, se vsiljujem. Predvsem, da naj bo sproščeno. Hudič je le ta črv dvomov in nezaupanja ali izgubljenega zaupanja. Ko naenkrat ugotoviš da zna tvoj najbližji lagati se sprenevedati, in potem vse kar reče ali stori vzameš z rezervo. Potem to ona ve in čuti in potem se začne krog in spirala nezaupanja. Ona pravi ne preveč razglabljanja, ker lahko škoduje psihični stabilnosti, ampak sproščenost s popravkom obojestranskim vseh prejšnjih napak. In potem se bo videlo ali bo spet zacvetela rožica ljubezni. Ja OK. In spet dvom: je to le njena finta? Hvala za mnenje in kometar. Čao

Klemenxx:

Fora je v tem, da žena Rokiju ni nikoli povedala da ga ima rada, ni samoiniciativna, redkobesedna. Enostranska ljubezen ne more uspeti. Hmmm, obvezna dolgočasna rutina. Glede na Rokijev problem sploh ne more biti dolgočasna rutina, ker se verjetno vse skupaj ni razvilo do te mere, da bi svojo ženo dodobra spoznal, za kar je kriva predvsem ona, ker ni hotela poglabljati zakonske zveze. Sicer Roki ni nič napisal, kako je bilo na začetku, vendar se mi zdi, da sta oba že v osnovi zgrešila vso zadevo. Samo čakat, da ti nekdo prebere misli – to je čisto nora zadeva. Treba se je pogovarjat. Roki se mi zdi v redu dedc – pozoren, ljubeč, komunikativen, rad ima svojo ženo, otroke – nekako se mi zdi, da oba nista na isti frekvenci.

Roki:

Nisem poročen in tudi nimam nekih hudih izkušenj na tem področju, lahko pa nekaj povem kot čist nevtralni opazovalec. Ko si vse skupaj napisal, se mi je zazdelo, da te žena v bistvu nikoli ni ljubila – praviš, da ti tega ni nikoli povedala, nikoli ni pokazala lastne aktivnosti, ni se rada pogovarjala. Si jo sploh spoznal? Oprosti, ampak meni se to zdijo očitni znaki zavračanja nečesa…Ni čudno, da si po tolikih letih čisto otopel, kaj se tiče ljubezenskih čustev. In samo vprašanje časa je bilo, kdo bo prvi skočil čez plot.

Lej, tudi jaz sem otrok ločenih staršev. Nekaj časa je bilo res pekel v moji glavi, ampak sem sčasoma spoznal, da je to bolje, kot pa da bi se starša plitvo pretvarjala, da sta skupaj zaradi mene in da je vse v redu. Verjemi, da so otroci najboljši indikator, kaj se dogaja z odnosi med zakoncema. Tako da če res ni izhoda in, če vidiš, da ti je partner odtujen in zaljubljen v drugega, je bolje ločitev. Seveda je itak zadnja tvoja beseda.

Lahko poskusiš naslednji način, da preveriš, če ji je še kaj do tebe. Daš ji vedeti, da si sposoben živeti brez nje, ji omeniš ločitev in da si kadarkoli lahko najdeš punco. Če bo potem začela letati za teboj boš vedel, da te še verjetno ima rada. Ampak potem rabita en res hud pogovor, ti pa moraš ostat takšen, da te bo morala vedno po malem loviti. Lahko si prebereš Gregyevo debato PUNCE:RESNA ZVEZA. Ni čist ravno za tak problem, lahko pa potegneš kaj fajnega ven.

Ajd, držim ti pesti, da bi se uredilo, kot hočeš sam.

Dragi Rok!

Ko berem tvojo zgodbo se mi zdi kot, da bi brala svojo in seveda ti zagotavljam tudi to, da v tem zakonu ni ostalo nič ljubezni. Kljub temu, da sta za vsako kriza potrebna dva, si ne misli, da sta za rešitev vedno pripravljena pogajati oba. Če ti rečem, da ko človek pogleda za nazaj in si predstavlja sam sebe, da bo mogel začeti živeti z nule potem ti lahko rečem, da mešanih občutkov je ogromno. In vendar se najdejo nekateri, ki si upajo priznati, da so v to prisiljeni in da jim bo uspelo. Uspelo se postaviti na noge.
Ker praviš, da jo še vedno ljubiš ona pa , da prosi za čas. Rok, ko ženska prosi za čas je to pravzaprav to, da bi rada odšla. Predstavljaj si sebe, če boš zmogel živeti z nekom, ki je izrabil tvoje zaupanje in kako boš takšnemu človeku sploh še verjel. To so ovire, ki dokazujejo trdnost in kako Rok ji nikoli v pogovoru ali prepriru vsega tega ne boš očital. In pri ljubljenju boš lahko pozabil, da se je ljubila s tvojim prijateljem…….To so vse ovire, ki ti kažejo trdnost ali pa nov začetek.

SaškaRoki je pisal/pisala:
>
> Živjo forumovci!
>
> Imam problem ugotoviti, ali je ostalo pri ženi še malo
> ljubezni, na kateri bi gradila znova po hudi krizi.
> Dobrodošli komentarji, mnenja, izkušnje.
>
> Trinajst let sva poročena, dva otroka – 7 let in 12let. Žena
> je dejansko dokaj zaprta vase in redkobesedna in skoraj
> nikoli samoiniciativna. Nikoli mi sama ni rekla, da me ljubi
> ali ima rada. Jaz sem ji to izpričeval prvih pet let zakona,
> ona pa le na moje vprašanje v stilu “seveda”, “drugače bi ne
> bila s tabo”, sramežljivo/šaljivo v zadregi “majčken”. Sam
> sem z leti prevzel njen način in po petih letih nisem več
> govoril o tem. Sem pa prepričan, da sem na veliko načinov to
> pokazal. Jaz sem bil prepričan, da me ljubi in mi to pokaže s
> skrbjo zame, da mi je vedno kaj kupila (blačila, kravate ipd.
> npr. tudi s tem, da je kljub negodovanjem nad mojim kajenjem,
> kupila in imela skrite cigarete, ki sem jih dobil v nedeljo,
> ko sem bil že ves živčen, ker so mi zmanjkale). Vzorno je
> skrbela za družino in dom. Tudi jaz sem ji občasno izkazoval
> pozornost s šopkom ali vrtnico, darilci iz službenih poti ali
> kar tako. Potem pa naenkrat potres in globoka kriza.
> Ugotovim, da me dva meseca vara z mojim najboljšim
> prijateljem. Ljubimec in “najboljši prijatelj” me prosi naj
> otroci ne trpijo. Moj dogovor z ženo nobenih stikov več in
> poskusiva znova. Njeni argumenti zakaj je do tega prišlo:
> mislila je, da je ne ljubim več. Njena ljubezen do mene je
> skoraj zamrla pred enim letom. Zakaj ni razčistila v pogovoru
> z mano – ne ve oziroma ker pač ni “talkative”. Vendar me še
> ima malo vendarle rada. Zakaj je mislila, da je nimam več
> rad? Ker sem bil večkrat osoren z njo, nikoli ji nisem dal
> “nič za prav”, nisem ji pokazal spoštovanja, jo pohvalil in
> podprl v družbi, nasprotno dvakrat sem jo v družbi “nadrl”.
> Zaljubila se je v mojega prijatelja, pravi, da je sedaj konec
> in da je ugotovila, da je pi….. Mislila je, da se bom
> ločil, ko bom izvedel. Hkrati pravi, da ni nič razmišljala ko
> se je spustila v avanturo in da je presenečena, da sem tako
> hitro ugotovil.
> Jaz sem po šoku ugotovil, da sem (sva) padel(a) v t.i.
> družinsko – zakonsko mrtvilo, monotonijo, dejansko sem nekako
> zanemaril nežnosti in pozornosti do žene, ki sem jo ves čas
> ljubil in jo še. Še več, reagiral sem s ponovno
> zaljubljenostjo, saj sedaj kar naprej mislim nanjo in že ob
> dotiku z njo mi “vstane”. Sedaj tudi pokažem vsa čustva. Ona
> pa da mi ne verjame, saj prej tega nisem pokazal, in da lahko
> da sedaj samo igram, sama pa da rabi čas. Izgubil sem
> zaupanje vanjo. Sem zelo senzitiven. Ne morem pa vzpostaviti,
> da bi se dejansko pogovorila o vseh zadevah, o vseh dvomih in
> vprašanjih ki jih imam, ker je pač ona “bolj zaprta, pač malo
> govori” in da bi to spremenila “rabi čas”.
>
> Forumci, vas sprašujem: ali se lahko po enem mesecu
> “odljubiš” od ljubimca? Ali še ostane nekaj ljubezni do moža
> in očeta svojih otrok potem ko se zaljubiš v nekoga drugega?
> Mnogi med vami, pa tudi moji drugi prijatelji, pravite, da ni
> možnosti za začetek ali nadaljevanje oziroma ponovno
> izgradnjo razmerja, če ni ostalo nič ljubezni? Štos mojih
> dvomov je, da je morda na njeni strani le teater, ker
> ljubimec ni pripravljen na kaj resnega z njo in ker je
> pravzaprav finančno vezana name, saj trenutno ne dela in bi
> potencialno imela moznost za povprečno slov. plačo. Sedaj smo
> v tujini z mojimi dohodki 10.000 DEM mesečno. Jaz nisem za
> ločitev, ker jo še vedno ljubim in ker želim biti skupaj z
> otroci. Če pri njej ni nič ostalo več let ne bom mogel živeti
> brez vračevanja ljubezni. Morda me bo zaradi tega minilo! In
> morda bom potem šel, saj pravijo, da otroci čutijo, če gre za
> tehnični zakon. Vsi občutki mi se mešajo. Oprostite za dolžino!
> Roki

Zivjo,
zelo nesrecna zgodba in vsekakor ne ena izmed redkih. Lahko bi predvidevala, vendar sem dokaj prepricana, da se tvoja zena izgovarja, vendar upraviceno.
Iz tvojega pripovedovanja sklepam, da zena v otrostvu ni prejemala prave starsevske ljubezni, da ni imela prave odnose v druzini, mogoce se kaj hujsega-ne vem! In ce je zaprta vase, potem nekaj ni v redu, ker custveno zrela oseba, kar bi moral postati vsak izmed nas, ni zaprta vase, zna izkazovati ljubezen in ni nezaupljiva. Zena nekaj skriva, mogoce ti je svoje probleme ze razkrila(to ves samo ti), naj te pa potolazim, da je vrnitev v pravo ljubezen mogoca, ampak potrebno bo ogromno…….truda!!!!Razvidno je, da se do zdaj trudis samo ti,…..TI, ki nisi nicesar kriv. Res pa je, da si zgodbo priredil po svoje, ce bi vprasali zeno, kako je bilo, bi sigurno povedala drugace. Vsekakor se se nekaj vec skriva za tem.
% let si ji izkazoval ljubezen, ona je ni nikoli ubesedila, o skoraj ne verjamem, si pa res potrpezljiv…jaz ne zdrzim en teden brez, da mi moj fant ne izkazuje ljubezni, ker taksnega fanta, ki misli, da je zveza, da se parkrat dobiva, drugo pa nic, res ne potrebujem. Ni napisanih pravil, ampak vsekakor obstajajo….pozornost je nuja za vsakega….in nihce ne bo rekel, da si tega ne zeli!
Verjamem, da si scasoma obupal, ko ti zena ni vracala ljubezni, ampak moral si vedeti, da tako ne bo slo, predvidevam, da sta bila v javnosti zgolj prijatelja(vsaj zgledalo je navzven tako), morda sta bila doma bolj intimna, ampak to ni zveza, kakrsno si zelimo. Zelo pomembno je, da sta iskrena, si zaupata, si izkazujeta ljubezen na vse nacine(midva s fantom si naprimer piseva pisemca, kamor napiseva svoje misli),izvirnost(vedbo najdita kaj zanimivega za poceti, pojdita se vozit s kolesi, v portoroz na kavo, v park na klopco muckat….taksne reci zdruzujejo)…najdita stvari, ki povezujejo samo vaju, za katere vesta samo vidva in jih gojita….
Zelo grdo je bilo od nje, da te je varala, in da te se na koncu obsodi, da ji nisi izkazoval ljubezni…!!!saj zato pa smo ljudje na najvisji stopnji inteligence….da se lahko pogovarjamo, razmisljamo…ne vem, zakaj ji je bilo lazje varati kot te prositi, da se pogovorita, da bi rada vec pozornosti itd.
Jaz ti predlagam, da gresta do kaksnega svetovalca, da se pogovorita s psihologom, ta vama bo najbolj pomagal in upam, da nista med tistimi, ki mislijo, da moras biti nor za psihologa-tisto je psihiater!
Vcasih probleme ne mores resiti sam, in ce si res tako mocno zelis, da bi se zveza obnovila, potem poiscita pomoc! Zenska ima tezave in to kar cuti do tebe je malenkost, to kar ti daje, ni dovolj in res ti bo enkrat zadosti! Ljubezen lahko se prehitro mine, tudi ce je se tako mocna….in ona je unicila zelo veliko, ogromno skoda je povzrocila in samo najmocnejsim uspe prebroditi krizo! Vsekakor se splaca…sam onisem prepricana, da si ona to tako mocno zeli….ce bi ji bilo iskreno zal, bi naredila vse, da se ti oddolzi, vsaj jaz bi in sem, ceprav ni bilo prisotnega varanja niti cesa podobega….
Verjamem vate, da bi ti uspelo….ampak ona…..in vem zakaj zdaj ona rabi cas????da pozabi na ljubimca, da se spet zaljubi vate, da premisli, kaj naj naredi ali pa je to samo izgovor???!!! Ljubezen je igra in najlepse v tej igri je to, da odkrivata nove stvari…skupne interese….igrajata se v glavnem….ampak najprej zacelita rane!! Lahko je vesela, da te ni izgubila, ampak ce slutis, da je s tabo zaradi denarja????potem pa kar bye,bye
Ne obupaj, ce jo res tako ljubis…cas bo prinesel svoje, saj vem, da ti je tezko, ampak poskusi doseci, da ti bo vse zaupala, da bosta uvedla pogovore vsak teden, scasoma bo to postala navada.

Veliko srece….

Malo smešen, pa vendar trikrat in na dveh osebah izkustveno potrjen odgovor na eno od tvojih vprašanj je, da se odljubiš po šestih mesecih “zaljubljenosti na prvi pogled”.

Če ti bo kaj pomagalo, pa ne vem…