Pozdravljeni,
ko malo berem te forume, vidim, da so ljudje v hudih stiskah, za marsikoga tukaj mi je hudo. Nimam neihobširnih težav, a bi ene stvari rada prebrala še od drugih, verjetno želim kakšno potrditev. Sem čustvena in predana ženska, pravijo, da sem zelo suverena, imam tudi jasen in odločen nastop. Ko sva sama s partnerjem pa sem nežna in ljubeča, tak je tudi on.
Spoznala sem ga pred več kot letom in pol-brat od takrat nove prijateljice, to je bilo dobro leto po njegovi 5 letni zvezi.Hitro je pokazal naklonjenost, vztrajno je pisal, vabil na pijačo, v hribe, v kino….jaz pa ne in ne, 1001 izgovor sem imela, nikoli časa. Verjetno sem zaradi njegovih sms-ov dobila odpor. Sva se videla na kakšen mesec ali na dva, na kaki zabavi, a to je bilo vse. Vmes mi kakšen teden ni pisal, pa spet po malem…v tem obdobju, ko mi je pisal, se je dobival z eno, zgolj za zabavo, a se je vanj hudo zaljubila, in je po nekaj mesecih njunega dobivanja začel prekinjat te stike. Do nje, kot partnerke, mu menda ni bilo. Sama sem postala bolj odzivna na njegove sms-e, ker ni več toliko težil, in je ratalo, usodno noč po eni zabavi sva ostala sama, in leto njegovega truda je obrodilo sadove. Od takrat sva nerazdružljiva. Prevzel me je s svojo nežnostjo, spoštljivostjo,…Zdaj sva v takem dnosu 8 mesecev, načrtujeva tudi poroko naslednje leto.Podpira me, rad se pogovarja, prve mesece sva se pogovarjala že v jutro. Tudi sedaj hoče da se takoj pogovoriva če kaj ni v redu, sam me ustavi, četudi se mudi in vidi, da nekaj ni ok.Kljub vsemu ne zanemarjava najinih del, sva oba kar uspešna v tem kar počnema, trudima se, da istočasno delava, kar imava, da se potem magari za pol ure stisneva in posvečama drug drugemu. Kmalu ko sva začela zvezo je rekel, da me bo kmalu peljal k sebi domov, in tako je bilo, hitro sva začela hoditi križem.
Ne bi pa bila ziheraš, če me ne bi zmotila njegova bivša, bila je precej mlajša od njega, 5 let sta bila skupaj. Sva se dosti pogovarjala o njej, znala ga je vrteti, počasi mu je najedalo, potem ga je prevarala in mu to povedla (menda ga je želela prizadeti), pravi, da ji je še nekako oprostil, a so bile še druge težave odnosu in kmalu v tisti zmedi jo je dobil z drugim, takrat je končal zvezo.Ona je potem imela krizo, hotela je nazaj k njemu, a se je odločil, da je konec.Menda je bila kar uboga,precej shujšala, po kakšnem mesecu se je odpeljal k njej, ker je baje imela kar krizo in je obupovala. Po mesecih, ko se je pobrala, je pa on začel razmišljat, da bi bila nazaj skupaj, a je že bila toliko na nogah, da ni dala občutka zainteresiranosti, potem menda ni več poskušal. Je pa začela žveti kar precej razuzdano življenje, več fantov-tega prej ni dala skozi in ji je manjkalo, sedaj se menda umirja in ima že več mesecev enega, popolno drugačen človek od prejšnjega, torej sedaj mojega. Ni me to motilo, dokler nisem šla pogledat na Fb in opazila, da sva si vizualno zelo podobni.
Me je zadelo, sem mu to povedala, trdi mi, da ni iskal zamenjave za njo, da sem jaz čisto nekaj drugega, čisto drug karakter, da me nikoli ne želi izgubiti, da me ima res rad. Slik o njej je malo, oz. sva jih spravila stran, kar je bilo v njihovi hiši,rekel je, da mu nič ne pomenijo in da mu je vseeno če so ali ne, da jih bova odstranila zaradi mene, da mi ne bo težko. Njegovi so me zelo lepo sprejeli, tudi ostali in prijatelji, starši so mi dali jasno vedeti, koliko bolj veseli so me kot bivše.Menda jim je bilo težko ko so gledali, kako je včasih nervozen, kako mu je lagala in ga vrtela. 2 leti in pol je bil sam, ko sva midva začela, zadnji dve leti emnda nima stikov z njo, mu je pa,odkar sva skupaj, pisala sms za vsako najmanjšo stvar-praznike in voščila. Ni odpisal. Ker ni bilo dovolj, me je poiskala na Fb in pisala-boji se, da bom imela slabo mnenje o njej in napisala, da upa, da ga bom lahko osrečila, ker ga je kao ona edino znala….sem umirjeno odpisala, je takoj eksplodirala,zato potem nisem več odp.
Sama sem pred kar nekaj leti imela 4-letno zvezo, vendar se nisem prav zaljubila, bil je grobijan in sem od njega odšla z goro problemov.
Ne vem, mnenja sem, da jo je moral imeti res rad, da ji je toliko oprostil in vztrajal z njo, bila je prva resna zveza. Zdi se mi, da se ljbezen iztroši, prav rad imaš enkrat, kaj pa potem? Ob njem se počutim ljubljeno in srečno, vse to mu tudi vračam, sem se zaljubila, a kaj bo potem, ko mine več let? Bo pozabil na to, postal bolj hladen in bodo njegove misli ob nekdanji ljubezni? Srca se ne da prevarati. Zatrjuje mi, da je ob meni srečen, da me ima kar preveč rad, da če mi bo še kar težko, da bi obiskala terapevta. Ne vem in ne znam si izbiti iz glave, da pa je preteklost preteklost (med drugim je sorodnica njegove družbe in znancev, tako, da je vedno v bližini kaj v zvezi z njo, vidi jo pa poredko).
Strah me je se prepustiti, tako ne želim biti prizadeta. Dovolj stara sva in zrela za družino, nočem narediti napake in plačevati čez nekaj let, skupaj dobro funkcionirava, a mene večkrat kar nekaj žre in žre-največkrat ko sem sama in imam čas razmišljat…

Spoštovana Dadivaruka,

z velikim strahom vas navdaja, da se v vajini zvezi namesto dvojine dogaja toliko »trojine«, pa ne v resnici, ampak v vaši glavi. Vprašanje v naslovu vašega pisma – ali je prebolel bivšo – nakazuje, da ste prislonili lestev ob napačno drevo. Fant vam je povedal, da vam je predan, in vam kaže to tudi s svojimi dejanji, njegovi starši so vas lepo sprejeli, vi pa kot da vsem tem ljudem in njihovim izjavam ne verjamete. Da fantovo bivše dekle le-tega »zasleduje« preko vas in vam daje naivna priporočila glede vaju, je njen problem in ne pove nič o njem; kakor tudi ne dejstvo o vajini zunanji podobnosti.

Človeški um je čudna zadeva; človeško razvojno je narejen tako, da išče probleme. To je na splošno normalno in koristno. Toda če jih nenehno išče nekje, kjer jih ni, ga je treba preusmeriti. Prav gotovo obstaja v vas in okoli vas cel kup problemov, s katerimi bi se lahko ukvarjali in jih konstruktivno reševali. Pišete o svoji bivši štiriletni zvezi z grobijanom, iz katere ste odšli z goro problemov. Vaše sedanje sumničenje in samotrpinčenje kaže, da jih še niste vseh rešili. Fant vam je sam predlagal, da bi obiskala terapevta, če vam bo še kar težko: zlata vreden partner, ki se želi z vami pogovarjati tako, da do konca razčistita nesporazume.

Zanimiva je vaša teza, da se človekova sposobnost za ljubezen iztroši, potem ko enkrat ljubi. To je še eden od romantičnih in tragičnih mitov o »ljubezni«, ki se očitno prilega vašim slabim izkušnjam v partnerstvu. Strinjam se, da je moral imeti vaš fant bivšo res rad, da ji je toliko oprostil in vztrajal z njo. Vendar to govori o njegovi zvestobi in vztrajnosti v ljubezni, to pa so značajske lastnosti, ki se ne izgubijo kar tako. In ne govori o tem, da ste vi v njegovih očeh manj vredni.

Resnično vas je strah, da bi bili zapuščeni, zamenjani, da bi se kar na lepem prebudili iz pravljice. To, čemur pravite »ziheraštvo«, je v resnici prava groza pred (ponovno?) zlozabo in zavrženostjo. Ker pa to ne izvira iz partnerjevega odnosa do vas, ampak iz vaše preteklosti, bi bilo res smiselno pogledati tja. Od kod ti občutki, ta slaba samopodoba, ki jo vaša suverenost, vaš jasni in odločni nastop samo prekrivajo, ne morejo pa je izboljšati, ko gre čustveno zares? Kako ste se kot otrok počutili doma, so vas znali zavarovati, obenem pa primerno pripraviti za življenje? To so samo prva vprašanja od mnogih, na katera morate dobiti jasne odgovore, da boste lahko užili zadovoljsvo v odnosu, ki vam je ponujen.

Srečno vam želim,