Živjo, punce,

mene pa zanima, če je katera od vas noseča drugič – ko vas berem, se mi zdi, da je večina prvič. Sama pričakujem drugega otročička in se mi zdi vse drugače kot prvič. Ker imam komaj devetmesečnega kobacača doma, zdaj sploh nimam časa za tiste prave nosečnostne občutke in veselja pa posvečanje sami sebi. Se mi zdi, da bo drugi otroček kar nekako mimogrede prišel na svet in bo gotovo bolj utrjen in manj razvajen kot prvi. Hkrati me pa skrbi, kako bo, ko bomo štirje – že z enim je naporno, kako bo šele z dvema?!

Kako pa ve doživljate drugo nosečnost? In s kakšnimi občutki pričakujete novega dojenčka?

LP

Ja jaz sem drugič noseča 39t,in imam čisto drugačno nosečnost kot prvič.Pri prvi ki ima 7 let,sem bila ful bolana skoz je blo neki -zdej pa nimam nikakršnih težav razen kar me muči je strah pred porodom.Prvič sem skor znorela od bolečin pa še vakum in fetalni distres je imela tamala.Upam da bo sedaj drugače.L.P.

Tudi jaz sem drugič, rok 1.5.2004. Doma imam 2 leti in štiri mesece starega sina.
Počutim se odlično, saj je bil ta otrok zaželen in načrtovan. Sem pa imela do nedavnega grozne celodnevne slabosti, tako da sem kar nekaj shujšala (grozno, sem nekje brala, da se slabosti z vsakim otrokom stopnjujejo!!!).
Je pa vsekakor ta nosečnost na splošno napornejša od prve. Takrat sem bila študentka, veliko sem počivala… Zdaj pa 8 ur v službi, doma pa me čaka moj mali nedobudnež, ki ima neusahljivo energijo za igro in norenje in seveda se mu mora mamica pridružiti tudi če je utrujena.

Pa lepo se imej in pobožaj oba tvoja sončka!

Pozdravljene,

tudi jaz pričakujem drugič – rok 26.02.2004, punčko. Doma že imam Domna, ki bo takrat star 20 mesecev. Na srečo, nisem imela nobenih težav, v nobeni nosečnosti (moram potrkati), razen posegov – horionske biopsije.

Res je, da je drugič drugače. Prvič je vse skupaj bolj vznemirljivo, neznano. Kot da se vsega veseliš bolj. Sedaj se počutim, kot da bi zapostavljala mojo malo pikico, ki šele raste, in kot da ji ne posvečam dovolj pozornosti. Pa ni tako. Je že tako, da prvi otrok zahteva tudi čas zase. Zato pač odpade popoldanski počitek, pa še kakšne druge razvade, ki smo si jih prvič lahko privoščile. Trudim se, da se prveč ne obremenjujem s vprašanji kako bo, če bomo zmogli, itd. Nekako se bo vse to uredilo sproti, zakaj bi morila vse okrog sebe s tem že sedaj. Tudi prvi otrok je bil velika neznanka, še posebej, ko si tako brez izkušenj in sploh ne veš, kje se stvari lotiti. Pa je šlo. Kar samo od sebe. Saj bo tudi sedaj.

Torej, verjemimo, da bo vse v najlepšem redu. Predvsem pa je lepo, da se lahko o svojih morebitnih strahovih in veselju takole pogovorimo. Upaj, da se še kaj slišimo.

Lepo nosečnost vam želi
Bita

Tudi mi imamo doma že enega pravega korenjaka pri skoraj štirih letih. In sedaj čakamo na njegovo sestrico v začetku aprila. Smo si naredili kar malo pavze in trenutno vsi močno uživamo, saj ta valiki ni približno več tako zahteven kot pred kakšnima dvema letoma. Midva z očkom sva se spočila in vsi skupaj se veselimo še enega dojenčka.

Nosečnost enako neproblematična kot prvič, mogoče še za spoznanje lažja, le da me bolj špika v hrbtu, kar pa ima verjetno opraviti tudi z EMŠO in manj kondicije kot prvič. Glede poroda si pa vsekakor želim manj komplikacij kot prvič, ko se mi ni krčila maternica. Razmišlkjam tudi o EA.

Ojla……
Tudi mi imamo punčko staro 18 mesecev in ta nosečnost ni bila načrtovana…..najprej me je preplavil strah kako bo, kaj če bo spet nosečnost rizična……in sedaj po pravici povedano sploh nimam časa razmišljat o tem, ker mi tamala vzame precej časa……
No ja večina mamic pravi, da je bolje enega za drugim……
Veš kaj samo korajžno pa bo……in tukaj na forumu si pa bomo pomagale in boš videla kako boš z lahkoto prebrodila vse težave…
lp

ja, druga nosečnost je popolnoma drugačna kot prva. glede na zelo zahtevnega triletnika, ki komaj čaka sestrico. skratka: naporno! poleg tega sem vseskozi nekaj bolna (viroze, prehladi, alergija), malček je začel hoditi v vrtec in bolezni so vseskozi prisotne.
komaj čakam, da pride januar, ko bo prišla na svet naša princeska, čeprav me je ful strah kako bomo “vozili” z dvema otrokoma.
srečno vsem nosečkam!

Ojla!

Tudi jaz sem drugič noseča in imam doma 9 mesečno razbojnico. Občutki so taki kot pri tebi, nosečnost kar polzi mimo, ko je toliko opravka z malčico. Že sedaj včasih čisto pregorim in me skrbi kako bo šele potem z dvema. Baje je na začetku res naporno, potem pa vedno bolj luštno.
Saj bo šlo.

Lep pozdravček vsem, pa se beremo,

Matea

Živjo!
Sama sem v podobnem položaju kot ti. Doma imam 10 mesečnega pikca, in sem noseča drugič. Malo me je strah, kako bo in podobno, sicer pa še nisem dobro dojela, saj sem se zaradi prvega morala zdraviti dolga 3 leta, da sem zanosila, sedaj pa slučajno…
LP

Naj se še jaz oglasim!

Rok imam 5.1, doma pa skoraj štiri leta starega fantka, ki me okopira 100%. tako, da tudi jaz nimam časa za popoldanske počitke. V prvi nosečnosti sem skoraj vsak dan po službi šla malo odremati in si tudi nisem predstavljala, da nebi! Sedaj pa je vse drugače, niti nimam časa, niti spanca ne potrebujem toliko. Sem se pač prilagodila trenutni situaciji.

Drugo nosečnost doživljam čisto drugače, kot prvo. Manj čudežno. Tako jo na žalost dojema tudi tudi moj mož. V prvi nosečnosti je skoz skakal okrog mene, bil je zelo pozoren (masaže itn.), sedaj pa me dojema tako kot, da ni nič, no skoraj nič. To me včasih jezi! Ampak po tihoma si priznam, da tudi jaz tako čutim.

Res pa je, da se mi porajajo nova vprašanja, kako bo, ko bomo štirje, bom zmogla, kako bo, ko bo prvi bolan….. Ampak si rečem, bo že!

Lep dan!
poli

Tudi tukaj cakamo drugega. Prvorojenka je stara ze stiri leta in lahko si privoscim tudi pocitek, saj je ze kar samostojna. Pa tudi dragi priskoci na pomoc. Je pa res, da pri prvi ni bilo tezav, zdaj pa sem imela rizicno na zacetku (zdaj menda ne vec), pa misice me ves cas bolijo (kondicija!!!), pa se grozno mi je bilo slabo vse do 18.tedna. No zdaj smo v 22. tednu in komaj cakamo!

Lp Naja

Tudi mi čakamo drugega, doma imamo 2 in pol letnico, rok pa maja 2004… se mi zdi še tako vse oddaljeno, da če ne bi blo trebuščka (sploh nimam kaj skrivati) bi kar pozabila včasih da sem noseča…
težav zaenkrat nobenih razen prehlada, ki se ga nikakor ne morem znebiti… porod pa si lahko samo želim, da bo tak kot prvi… potem pa bi mogoče res imela še enega, haha

lepo se imejte, Urša

Jaz sem v 8.t. druge nosečnosti in ima danes UZ. Komaj čakam, da slišim, da je vse ok. Prvo nosečnost sem preživela brez težav (razen zgage), ta pa me muči – slabost, tudi redim se, križ me boli … pa sem šele na začetku!

Srečno vsem!

Vanja

Tudi jaz sem drugič noseča, rok poroda je 9.1., takrat bo naš mali, pardon starejši star 19 mesecev. Druga nosečnost je precej bolj naporna, tudi zdaj imam nosečniško sladkorno, in sem od prejšnjega tedna na insulinu. Starejšega imam doma, ne hodi v vrtec, ampak ga kadar potrebujem varstvo z veseljem počuva moja mami. Časa za počitek je tako veliko veliko manj, pa za kašno literaturo tudi, pa za kakšna sanjarjenja… Tudi jaz imam občutek, kot bi ta nosečnost šla nekako mimo nas, neopazno. Pa tako hitro mineva čas- še slaba dva meseca pa bomo pestovali, pa moram še marsikaj nabaviti za malo štručko, pa oprati, pri prvem se nam je za vse take stvari precej bolj mudilo in smo bili veliko bolj neučakani.
Vseeno- uživajmo kolikor se le da, saj so to edinstveni in enkratni občutki, ki jih nekateri doživljajo enkrat v vsem življenju, drugi dvakrat, morda trikrat… nekaterim pa to na žalost nikoli ni dano.

Tudi jaz imam rok 5.1. (poli, se bova mogoce srecali v kaksni porodnisnici…), doma pa stiriletnico. Prva nosečnost se mi je zdela bolj nekaj posebnega, bolj sem uživala v njej, zdaj pa sem tega že kar malo sita in že komaj čakam, da rodim. Prvič me je bilo precej strah, kaj bo potem, ko bom prišla dojenčkom domov, zdaj pa se mi zdi, da mi vseeno ne bo čisto na glavo postavilo celega življenja. Pogrešam tek, konkretno telovadbo, pa da bi lahko kakšno omaro premaknila (malo sem se lotila beljenja in takih stvari). Najlepše pa je zvečer, ko hčerki berem pravljice, in mi da glavo na trebuh, dete v trebuhu pa obvezno začne veselo brcati (in jo žgečkati v lička), in se tako vsi trije pogovarjamo.

Tudi jaz sem noseča drugič. Imam podobne občutke kot ti. Pa malo še premišljujem, kako čim boljše izpeljat zadeve s starejšo hčerkico. Mislim, da bo zanjo kar hud šok, ko ne bo več edinka. Dojenčka se veseli, njena pričakovanja so precej realna, pa kljub temu…

Tudi jaz sem noseča drugič, doma imamo že triletnika, ki je trenutno že kar malo ljubosumen na moj trebušek in dojenčka v njeSem v 15-16 tednu, rok 28.4.04 + 1 teden. Zelo me dajejo vrtoglavice, pritisk imam ves čas pod 100, daje me prebava (vsaj upam, da niso krči oz.popadki kot v prvi nosečnosti), pa tudi z želodcem imam probleme, čeprav naj to nebi bilo povezano z nosečnostjo.

No, pa nas ni tako malo. Mi smo trenutno trije, nasa malcica se trenutno pripravlja, da bo shodila (12m), drugega pa z velikim veseljem pricakujeva konec maja. Sva nacrtovala enega za drugim, super, da se je izslo. Tudi meni nosecnost mineva kot blisk, pocivanja in crkljanja je veliko manj kot prvic, najbolj pa pogresam dragocene trenutke, ki sem si jih ukradla le zase. Teh je sedaj cisto, cisto malo, skoraj nic, ampak imam v planu, da si en vikend z mozem vzameva le zase, naso kraljico bova pa pustila pri moji mami.

Aja mogoce se to; tudi jaz opazam, da sem mnogo bolj utrujena in imam manj kondicije kot prvic, ampak s telovadbo lahko vsaj malo popravim.

Sem v 13. tednu nosečnosti, doma pa imamo 3 letno bolhico. Super je, da je ful pridna in zlata punca, pa vendar me malo skrbi, kako bo po maju 2004, saj nimam v bližini nobene pomoči (razen moža seveda). Mož pravi, da ni fer do otročka v trebuščku, ker glih vsak dan ne gledamo v knjigo, koliko je zrasel in sanjarimo o njem, meni pa po eni strani kar paše tako, saj me je v prvi nosečnosti skoraj razneslo od neučakanosti, tako pa čas hitreje mine. Tudi meni se zdi, da sem dosti bolj utrujena in imam tudi vrtoglavice (nizek pritisk). KOMAJ ČAKAM MAJ !!!!

LP vsem Mima

Pozdravljene!
Rok imam konec junija, doma pa že eno dvaindvajsetmesečnico. Tudi drugo nosečnost sva načrtovala, pa me je vendarle mičkeno presenetilo – takoj je namreč uspelo in verjetno nisem bila čisto pripravljena. Po prvi evforiji in navdušenju ob pogledu na dve črtici se mi je začelo motati po glavi (verjerno so svoje opravili tudi hormončki), le kaj mi je bilo, da grem zanosit takole na zimo, ob tem, da imam doma malčico, ki je bila lansko zimo ogromno bolna, jaz pa vsakič z njo… Moja prva nosečnost je bila rizična, morala sem ležati zadne tri mesece, in najverjetneje bo ta tudi. Ampak takrat sem lahko cele dneve počivala in brala knjige, zdaj bo pa tu še hčerkica…
Zdaj sem se pomirila in po prvi UZ slikci spet začutila tisto posebno moč v sebi, zaupanje, da bo vse OK.
S slabo vestjo, da se za to dete zanimam veliko manj kot v prvo, sem opravila tako, da sem ponovno prelistala vse revije Nosečnost, Moj malček in Mama za tri leta nazaj in obnovila znanje o poteku nosečnosti.
Trudim se, da hčerko, za vsak slučaj, čim manj dvigam v naročje, pa da je kljub temu ne prikrajšam za pozornost in nežnost – se pač igrava in previjava na tleh. Potolažilo me je, da je punca brez problemov sprejela nov režim.
Hecno pa je, da mi je tokrat slabo na čisto drugačen način in da sem res nora na kisle kumarice! Bo mogoče fantek?