Javni sektor in povečanje dopusta zaradi otroka s pp
Zakon o delavcih v državnih organih (mislim da tam nekje okoli 39. člena) omogoča, da se delavcu, ki varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo, lahko poveča dopust do 5 dni.
Odvisno od dogovora z delodajalcem, ti ta poveča dopust znotraj tega obsega. Vedno se ti mora v odločbi – sklepu, ki ga vsako leto posebej dobiš (sklep o letnem dopustu) navesti, koliko dni ti pripada glede na različne parametre: delovna doba, zahtevnost dela, uspešnost…, pa tudi, če gre za nego telesno ali duševno prizadete osebe.
LP,
T.
Zakon o delavnih razmerjih govori – 159. člen, da starši pripada najmanj 3 dni. Torej starš lahko dobi med 3 do 5 dni.
Pravica je zelo raztegljiva, odvisna tudi od internih aktov, panožne koletivne pogodbe in tega, na kakšen način se pravica lahko uvevljavlja – kaj starš potrebuje kot dokazilo.
Petra, vaša navedba ne drži. Za delavce v javni upravi velja 39. člen Zakona o delavcih v državnih organih, ki točno določa 5 dni (nič manj ampak točno 5 dni).Tako imam navedeno tudi v svoji odločbi, ker sem delavec v javni upravi, poleg tega sem preverila tudi konkretno ta člen, ki še vedno velja. Zakon o delovnih razmerjih sicer res določa dopust najmanj 3 dni, vendar če določeno področje ureja področni zakon in v tem primeru gre za delavce v državnih organih, velja zgornja navedba.
Povezava na zakonodajo, ki se nanaša na javne uslužbence, je na spletni strani ministrstva za javno upravo, na temi “zakonodaja in dokumenti”.
T,
žal vsi delavci v javni upravi nimajo 5 dni dodatnega dopusta.
Čeprav naj bi se upoštevalo načelo, kaj je za delavca najboljše, se strinjam.
No, kako je v praksi, je druga tema. Definitivno pa pravna podlaga drži tista, ki sem jo navedla. Moja odločba konkretno je stara dva tedna in imam kot pravno podlago naveden 39. člen ZDDO.
Je pa tudi res, da so pogosto določene bonitete, dodatki itd. s strani delodajalca napačno upoštevani, najpogosteje žal v škodo delavca – sama sem že imela tako izkušnjo kljub javni upravi. In dokler se delavec ne pritoži in ne dokaže nasprotnega, ostane odločba taka, kot je. Če sam zase ne poskrbiš, bodo drugi zate bolj redko.
Čisto odvisno od delodajalce – nekje velja ustna informacije, drugje odločba o usmerjanju, nekje pa odločba o dodatku za nego ali pa zdravniško mnenje.