javni nastopi in trema

Pozdravljeni!

Verjetno se veliko ljudi srečuje s to težavo, namreč strahom pred javnimi nastopi. Ne vem, kako to, da ti življenje prinese ravno tiste izkušnje, ali ti tako začrta poklicno pot, da se moraš srečati s situacijami, ki se jih najbolj bojiš. Ampak tako pač je, to se mi dogaja in sem se prisiljena srečati s tem svojim strahom, s to strašno tremo.
Zelo si želim, mogoče trenutno najbolj od vsega, sproščeno stati pred ljudmi in govoriti iz srca, a kako naj to uresničim, ko mi srce tolče v grlu, se mi potijo roke in verjetno izgledam čisto nesamozavestno, ko naj bi izžarevala samozavest in sigurnost. Že par tednov pred dnevom nastopa postajam živčna, takoj ko se spomnim, da se ta dan nezadržno bliža, zjutraj se prebujam skoraj v paniki in se moram čez dan večkrat pregovarjati, da bo vse v redu. Mi lahko kaj svetujete? Hvala.

Lep pozdrav,
Klavdija

Draga K,

tudi sam imam pred kakšnim javnim nastopom kdaj cmok v grlu in (pre)hitro bitje srca. Opažam, da je to takrat, kadar (sam !!!) menim, da nisem dovolj dobro pripravljen ali pa da ta situacija ni zame, da me bodo prestrogo ocenili ali kaj podobnega. Kdaj torej: takrat, ko samemu sebi ne zaupam dovolj. In takoj, ko se tega zavem, je veliko, veliko bolje in treme ni več…

V vašem primeru, ko nakazujete, da je to že nekako ”akutno”, pa je najbrž potreben osebni pogovor-i. Sicer pa lahko v različnih poljudno psiholoških priročnikih, ki jih je najbrž tudi v naših knjigarnah dovolj, dobite kakšen zanimiv nasvet, kako premagovati tremo pred javnim nastopanjem. Konkretnega nasveta (ker vas ne poznam dovolj) si ne upam dati. Le to: kar hrabro v ”ogenj”, mnogi imajo podobne težave in samo z aktivnostjo, torej s trudom, se da vse postoriti in tudi ”premagati” take strahove. Mnogo dobrih reči ste v življenju že storila in dosegla, tudi to boste. Zaupajte vase.

Zanimivo bo morda brati kakšne konkretne nasvete, izkušnje drugih – če se bodo oglasili.

Z nasmehom,

Dušan

Dušan,

kaj ni trema povezana tudi z neprizemljenostjo?

Iz izkušenj vem, da mi trema izgine, če si predstavljam, da sem vkoreninjena do središča Zemlje. In če je človek trdno na tleh, kako bi ga lahko kaj prestrašilo?…))

Je pa res še nekaj: če zaupaš sam sebi in če si prepričan, da obvladaš stvar, je trema absolutno manjša.

Mogoče pa nekaterim trema izgine tudi z rutino…..

Klavdija, še nekaj pomembnega: ko stojiš pred ljudmi, poskusi z vsakim od njih vzpostaviti očesni kontakt. To te z njimi zelo poveže.. nikar ne umikaj pogleda!

Zase ne morem reči, da sem bila na zagovor diplomske nevemkako pripravljena, ampak pred zagovorom sem se umirila, prizemljila in ves čas zagovora gledala članom komisije izmenoma v oči. Čeprav je bil to moj prvi tak bolj javen nastop, so me na koncu vprašali, če veliko javno nastopam.
Seveda je pomembno tudi to, da pri govorjenju bolj znižaš glas.. ne vem, kako bi ti razložila.. vadi pred ogledalom.. Bolj kot nas je strah, višji postaja naš glas in potem nas še bolj odnese.

Upam, da ti bodo moji nasvet kaj v pomoč,

lepo se imej in srečno,

Mojca

Klavdija, tudi jaz imam hudo tremo, čeprav veliko nastopam. Pomaga mi čisto preprosto samo to, da sebe nekako postavim v ozadje; dopovedujem si, da nisem pomembna jaz, moja osebnost, moj videz, moj glas….ampak VSEBINA mojega nastopa, ki jo želim deliti z drugimi. Pa tudi misel, da so drugi ljudje niti boljši niti slabši od mene, in če vsebina spregovori vsaj enemu, sem dovolj storila. In ko vse to v sebi prepoznam, je precej bolje. Ž
Poskusi, če hočeš.

Klavdija pozdravljena!

Najprej naj ti sporočim veselo novico, da imamo tremo čisto vsi (na predavanju o javnem nastopanju in dobri predstavitvi nam je predavatelj rekel, da vedno reče naj se tisti, ki nima treme povoha, ker sigurno smrdi – po gnitju, saj tisti ki ga ni niti malo strah, ne more rasti in se razvijati, ker misli da že vse zna, kar pa je zelo slabo). Adrenalin je dober, če ga ni preveč. Trema te lahko pripravi do tega da se trudiš, da ti ni vseeno, na drugi strani pa te lahko tudi onesposobi (ko preide v živčnost). Če trema ne mine v cca 3 minutah po izpostavljenosti (na odru ipd) je to že večji problem, vendar ponavadi mine.
Vprašati se moraš, zakaj imaš tremo (te je strah ljudi, te je strah govoriti ali te je strah osramotitve pred ljudmi?).
Veš kaj pomaga meni, pa veliko ljudi mi je reklo da je z njimi enako. Ko nastopam pred množico ljudi (sploh če gre res za pomembne ljudi – politiki, ipd. – se pravi za take za katere velja splošno prepričanje da so pomembni) si predstavljam da so poslušalci oblečeni v spodnje perilo (si predstavljaš svojega šefa kako se prelevi iz brezhibno oblečenega, strogega moža v čisto navadnega možiclja v spodnjih hlačah in nogavicah potegnjenih do kolen, ter s trebuhom ki že krepko gleda čez pas???!!!). Meni pomaga, pa tudi dokazano je baje da je to zelo primeren način za spodbijanje treme.
Hočem reči, da recepta ni. Pomaga pa če si samozavesten, če obvladaš snov in če to večkrat delaš.

Pa srečno.

predlagam peat tehniko…..preverjeno pomaga in to takoj…
pa ne samo pri tremi…v bistvu pri vseh nezazeljenih obcutkih:strah,jeza,sovrastvo,samopomilivanje,nesamozavest….

stara sem 13 let in hodim v glasbeno šolo. nastopam redno (2-krat na mesec ali več), vendar se čsto pri vsakem nastopu srečujem z nenormalno tremo. nemorem si pomagati. ima kdo kakšen nasvet, kako bi pridobila samozavest, mogoče s kakšnimi sprostitvenimi vajami?
hvala. 🙂

Poznamo kar nekaj sprostilnih tehnik, nekatere od njih delujejo tudi zelo hitro in neposredno pred nastopom. Vse sprostilne tehnike pa niso primerne za vsakogar, saj tudi izvor “treme” ni pri vsakomer enak. Ker nisi polnoletna oseba, naj eden tvojih staršev piše na moj naslov [email protected], kjer se bomo lahko dogovorili za izbiro učenje ustreznih sprostilnih tehnik.

Pozdravljeni, čeprav je tema že nekoliko stara, bo mogoče komu prišlo prav, kar bom napisala.

Kot že omenja gospod Igor, je sprostilnih tehnik veliko.
Ena od najbolj preprostih je, da se usmerimo za nekaj trenutkov na svoje dihanje. Par globokih vdihov in izdihov, seveda počasnih, nam lahko prinese že precejšnje olajšanje.

Trema pred nastopom je svojevrsten stres (govorim iz čisto osebnega nestrokovnega stališča), ki je produktiven. Sama se pred nastopom ne morem sproščati na ta način, da bi popolnoma obmirovala. Pretirarnih telesnih naporov pa tudi ne prenesem na dan nastopa.

Zelo pomaga, če uvedemo v življenje kar rutino relaksiranja, saj se telo nauči sprostiti in nam bo šlo tudi lažje na dan nastopa.

Sprostilne tehnike zelo veliko uporabljajo igralci in operni pevci ( ker se jim mora sprostiti in telo in glas), zato se morda splača malce pobrskati po tovrstni literaturi, tudi na internetu se najde marsikaj. V brskalniku samo odtipkajte “Relaxing techniques for actors”. Lahko tudi v slov. sprostilne tehnike, ampak predlagam, da res iščete sproščanje za poklice, ki nastopajo, ne za preganjanje vsakodenvnega stresa za managarje ipd.

Še ena metoda je, ki jo je vredno omeniti in je precej učinkovita (tudi) za odpravljanje treme. To je EFT metoda. Za začetek je dobro imeti nekoga, ki to metodo dobro pozna in vas bo uvedel v izvajanje. Z malo truda, pa to znanje lahko pridobite tudi sami. O omenjeni metodi je na googlu veliko zadetkov in je pri nas kar veliko ljudi, ki jo obvladajo. Moje osebno stališče pa je, da ni najbolj priporočljiva za umetniške poklice. Ampak lepo prosim, to je res moje osebno stališče. Je pa metoda ob pravilnem izvajanju zelo učinkovita in hitra.

Lahko se naslonite tudi na zakon polarnosti in zavestno dvigujete svoje misli …

Če je trema samo poživljajoče razburjenje, je super in ob primerni pripravljenosti nastop bolj gladko steče.Trema pa se že na začetku nastopa raztopi. Če vas pa hromi in ovira še med nastopom, potem pa se splača najti način, ki vas bo tega osvobodil. Priporočam pa, da se vsak poglobi vase in si najde način, ki njemu najbolj ustreza. To kar je za sosedovega dobro, ni nujno dobro tudi za vas. Zase vem, da sem imela hudo tremo pred (pisnimi) izpiti in sem se sproščala na povsem drugačen način kot se sproščam pred javnimi nastopi … Menim, da ni univerzalnega recepta, menim tudi, da si je treba vzeti čas in se opazovati in si prisluhniti, kaj vam res pomaga in sestaviti nek lasten ritual. Razmislek lahko začnete že s tem, ali morate biti tik pred nastopom sami ali pa med ljudmi (ker potem že relaksacija sama lahko postane neke vrste nastop).

Ne glede na to, katero metodo boste izbrali, pa začnite s tem dosti pred nastopom in ne metod prvič testirati pol ure pred njim.

Srečno.

Hvala za prispevek, Polarna!

drugače nisem glasen človek, ampak, ko pa stopim pred tablo dobim zanos, (sproščenost) in energijo.
predvsem to da me posluša veliko ljudi me izpopolnjuje in mi da zagon.

zelo rada “predavam” publiki. včasih sem imela veliiiko tremo, je pa kr naenkrat niii veeeč:):)

prov nič včasih.

S sprememnjeno samopodobo se sp’remeni tudi samozavest. Ko trema izgine, ne pomeni, da je naš ego ojačal, ampak ravno obratno – dosegli smo njotranji mir, ki se, absolutno, kaže tudi navzven.