jabolko
božiček mi je letos prinesel sila dobro darilo, in sicer knjigo Velika paparica za male papavčke, ker je pač to zdaj pri nas sila popularno, ko uvajamo gosto hrano (da se pohvalimo, je moja punčka vse skupaj sprejela z velikim navdušenjem), tudi z vašo pomočjo in z vašimi nasveti nam je uspelo…in zdaj k tej knjigi…dokler nisem tam prebrala, sva z mojo pikico veselo mljaskali surovo jabolko…ni bilo nobenih problemov, ne napenjanja, ne kakih mozoljčkov…zdaj pa tam preberem da je edini sadež ki ga na začetku lahko otrok zaužije banana…včeraj sva prekuhali jabolko…pa ni bila najbolj navdušena…kakšne so vaše izkušnje? A ni bolje, če se že zdaj navadi na surovo hrano, in bo potem raje segala po svežem sadju kot pa po kompotih? A razmišljam v napačni smeri? Pa še vitamine in vse drugo uničiva…malo sem zmedena, priznam…
Draga Bojana, nekaj splošnih priporočil, ki veljajo, je:
1. otrok naj bo praktično samo dojen ali hranjen s popolnoma prilagojenim mlekom do 6 meseca starosti (pa še tu pri večjih, težjih otrocih včasih naredimo izjemo);
2. ko pričnemo z uvajanjem hrane, dodajamo počasi, po 1 okus oziroma 1 vrsto hrane naenkrat;
3. najpogosteje pričnemo s sadnim sokom, sadjem, zelenjavo;
4. meso pričnemo uvajati med okoli 8. meseca (7 do 9);
5. polno kravje mleko (če ni alergije), uvedemo pri 1 letu starosti, prav tako jajca.
Vse ostalo je improvizacija, ki je popolnoma odvisna od staršev, otroka, vaših prehranskih navad, okolja.
Če otrok rad je in prebavlja surovo naribano jabolko, ni nikakršnega razloga, da bi mu ga ne dali. Nekateri otroci imajo težave s samim požiranjem naribane hrane in prebavljanjem neprekuhane hrane, tam pač postopamo drugače. Pri otrocih, ki imajo okvaro imunosti, se za prekuhano hrano odločamo tudi zaradi mikrobioloških razlogov; vsa surova, sveža hrana namreč vsebuje mikroorganizme.
Kot si že pravilno ugotovila, pa s prekuhavanjem uničimo vse vitamine. Včasih smo mamice celo učili, da je za ribanje jabolk in drugih vrst sadja potrebno uporabiti steklen strgalnik in ne kovinskega (na katerem pride do oksidacije vitaminov). V nekaterih kulturah pričnejo s prvim sadjem ananasom, pa mangom in drugimi eksoti.
Torej, želim vama dober tek in veliko užitkov ob grizljanju sveže hrane. Mikrobiološki kontaminacijo pa seveda zmanjšamo na minimum z dobrim pranjem in lupljenjem surove hrane, ki je ne bomo prekuhali.
Pozdrav!
Nina
imam vprašanje v zvezi s tvojim odgovorom Bojani – zmotilo me je to,ko pišeš kdaj začeti z uvajanjem goste hrane in sicer tisto o večjih in močnejših otrocih; če sem prav razumela priporočaš, da težji dojenčki začnejo pozneje z uvajanjem druge hrane. Zakaj?
Moja Teja (stara je dobrih pet mesecev) je potem, ko sva začeli uvajati en ne mlečni obrok, nehala tako zelo pridobivati na teži – imam občutek, da celo miruje teža … Pa tudi nočna hranjenja so odpadla.
Zanima me zakaj potem pozneje začeti, če je potem s težo bolje?
Hvala za pojasnilo in lep dan želim,
Alenka
Draga Alenka, ravno nasprotno (oprosti, če sem nerazumljivo napisala). Nekateri pediatri pri težjih dojenčkih včasih priporočijo zgodnejše (torej prej) uvajanje gostejše hrane in sicer zato, da ko bo to potrebno- še s kalorijami iz goste hrane dopolnijo svoje potrebe in zahteve. Prvi grižljaji goste hrane so namreč namenjeni le spoznavanju novih okusev, prilagajanju novi hrani, ipd. Otrok v začetku goste hrane torej še ne uživa zaradi dodatnih kalorij in nasitenja.
Povprečno (meje pa so velike) potrebuje dojenček 175 g mleka na kg telesne teže na dan – da tako težo tudi vzdržuje. To pomeni, da mora zaužiti 6 kg težak trimesečnik v povprečju vsaj 1050 g mleka dnevno. A otrok progresivno pridobiva telesno težo in mora torej zaužiti večjo količino mleka.
Kar zadeva naraščanje teže: nekateri otroci precej pred šestim mesecem težo podvojijo; a se naraščanje seveda kasneje upočasni: ko je otrok bolj aktiven, ko več giba, ko je več buden; so prične sedeti in se plaziti; ko se postavlja na noge; ipd.
Pozdrav!
Nina
Pozdravljene!
Naš Jakob je star 10 mesecev, še dojen in sicer zelo ješč. Tu in tam dobi malo jogurta, ker me skrbi, da ne dobi dovolj mleka. Doji se dvakrat do trikrat na dan in občasno ponoči! Do sedaj ni bilo še nobenih alergij. Ali je še prehitro za uvajanje mesa? Zelenjavna perehrana se mi kljub vsemu zdi tako enolična. Kot bi jedel vsak dan isto…
Kaj menite…
Topel dan želim, Anita
Velika paprica prihaja iz ameriškega konca, kjer že po tradiciji začnejo otroke hraniti z banano. Pri nas v materinskih šolah učijo jabolko+korenček. Nekje drugje pa imajo kaj drugega. Je pa Paparica odlična knjiga in v njej veliko dobrih receptov in odličen prevod Gradišnika, tako da je tudi malce hecna – toplo priporočam! Pomembno je, da je hrana čim manj obdelana – le tako ohrani več vitaminov in mineralov in pripravljena na zdrav način, pa je lahko vse dobro.