izventelesna izkušnja

Ponoči se mi je pripetila nadvse nenavadna izkušnja, od katere sem zmedena, včasih tudi malo prestrašena…..Mislim, da sem bila ravno pred trdnim spancem – nekje med budnostjo in spanjem. Kar naenkrat sem v glavi slišala kot en pok in za trenutek zelo močan in glasen srčni utrip, trenutek kasneje pa sem čutila, kot da me kot en magnet vleče “ven iz glave”…ne morem pojasnit – čutila sem kot da se dviogam ven in v tistem sem slišala samo tišino – nič, ne moža zraven, ki je smrčal, ne zvokov od zunaj. Tišina. Vem, da sem se upirala tej sili, ki me je ven vlekla in zdelo se mi je, kot da se mi je srčni utrip povsem upočasnil – slišala sem ga odmevati v glavi.

V tistem, sem slišala mlajšega sina, ki je šel na wc in sem se predramila. Vsa prestrašena…..ko sem porihtala sina, si nisem upala več zaspati…eventuelno sem potem od utrujenosti zaspala, si pa tega dogodka ne morem dati z glave…Je možno, da sem doživela izventelesno izkušnjo? Ali se mi je vse sanjalo? Samo tako realno je bilo……

Res bi prosila za mnenje, izkušnje. Sicer veliko prebiram in se zanimam za duhovne teme, posmrtno življenje ipd…vendar je bilo vse skupaj vedno “tam nekje”, nikoli nisem imela realnejšega stika s tem.

Hvala vnaprej…za kakršnokoli besedo.

Ja, izventelesna izkušnja je to, kar si doživela. Ni se treba nič bat, to se nam dogaja ob vsakem spanju, samo da se tega ne zavedamo. Med spanjem v eni sami noči parkrat sanjamo (rem faza), in parkrat gremo v globok spanec (ne-rem faza).
V tej ljubi zahodni civilizaciji je priznan edino fizični vidik človeka. Kot da bi telo lahko proizvajalo čustva, ali da bi v telesu nastajale misli, ali kot bi telo bilo nosilec intuicije, celo nosilec duha.
V fizičnem svetu imamo zelo omejeno zavest. Zavedamo se npr. samo ozkega pasu dolgih valov. Kaj pa preostali dolgovalovni pas, pa srednji, pa kratki, pa ultrakratki valovi, do vsega tega z omejeno zavestjo ne sežemo. Na srednjih valovih imamo npr. čustveno telo, v kratko-valovnem območju je naše miselno telo, na UKV območju je duša kot sedež intuicije in duhovne volje, ki jo iz ozadja podpira večni neomejeni duh. Torej ima človek poleg fizičnega še subtilna energijska telesa, tj. etrsko, čustveno, miselno, kavzalno, budično in atmično. Vsa telesa so medsebojno prežeta in ustvarjajo energijsko celoto.
V spanju se z zavestjo pomaknemo iz dolgih valov v srednje in kratkovalovno območje. Medtem ko fizično telo spi, se potepamo po čustvenem in miselnem svetu. V čustvenem svetu sanjamo, v miselnem pa zapademo v globok spanec. Tako se naša duševnost spočije in nabere energije za nov dan.
Ko se začnemo duhovno prebujat, dobimo na vpogled nekaj izkušenj iz energijskega sveta. Pa hitro ugotovimo, da si z obstoječim znanjem nimamo kaj pomagat, ker o naši energijski sestavi ne vemo praktično nič. Začnemo raziskovat in naletimo na izkušnje drugih ljudi, tudi na izkušnje velikih jogijev, pa na teoretične osnove, ki jo podaja zahodna ezoterična tradicija (teozofi) itd. itd.
Bolj ko se izobražujemo, več stvari nam je jasnih, in počasi ugotovimo, da smo v bistvu mnogopasovna energija, ki se le izraža skozi fizično telo. Mi nismo telo, smo svobodni duh, ujet v kokon vzorcev in slepil, ki jih moramo razgradit. Z veliko prakse in vedenja se bomo izvili iz kokona in poleteli v svet kot metulj. Zato smo tu.

Večkrat smo že tolmačili sanje in pisali o pomenu sanj, tud daljše razprave, na prejšnjih temah, če se komu ljubi pobrskati po tem forumu malce nazaj, da ne bomo znova in znova obravnavali že načetih tem. Objavljam pa prispevek tutjs, ker ne vsebuje doslej znanih teorij in nastopa z novimi tolmačenji.

Tisto o valovih nima osnove v nobeni teoriji, čeprav se naše telo res sestoji iz več plasti ( kot čebula – za primerjavo ). Od jedra, t.j. fizičnega telesa ( snovnega telesa = snovni ovoj ) navzven, obstaja še astralno telo s praničnim (energetskim) ovojem, umskim ovojem in intelektualnim ovojem ter kavzalno telo ( ovoj blaženosti ). Lahko le govorimo o “gostoti” teh ovojev ali teles, ne pa o valovnih dolžinah ( tolmačenje z valovnimi dolžinami izhaja iz začetka 20. stoletja in uporablja teorijo širjenja elektromagnetnega valovanja in je že zdavnaj ovrženo ). Govorimo lahko tudi o subtilnosti posameznih teles ali ovojev.

Duh ali duša ne počiva, to nam mora postati čim preje jasno. Duša tudi nima življenjske energije. Življenjska energija v duši steče ob združenju s komplementarno dušo, s katero se je razšla ob kreaciji ( stvarjenju ). Vendar je to zelo kratkoročno stanje, ker takrat, ko se komplementarni duši združita in v njima steče življenjska energija, se preselita v Nirvano, ker pa življenjska energija ni več potrebna. O energijah vemo kar dosti, res pa, da jih Vedantska filozofija obravnava premalo. Tu moramo uporabiti dela, ki obravnava pranični ovoj, za boljši pogled pa nam služijo izročila v KABALI. Čeprav KABALA nastaja nekje v istem časovnem okviru, celo prvi zapisi so časovno dokaj usklajeni z zapisom MAHABHARATE, se veliko bolj posveča energijam. Vedanta obravnava predvsem astralne cevi, po katerih se pretaka pranična energija, medtem, ko KABALA posega po drugačni konstrukciji segmentov ( Jehida, Neshamah, Ruagh, Nefesh, Guf ) in sfer, ki spominjajo na atomsko strukturo. KABALA nikoli ne omenja eteričnega dvojnika, ki je Vedanti za vodilo.

Sodobna znanost sanje uporablja le, kot pripomoček pri psihoanalizi od Freuda dalje. Tu se sodobna znanost sicer stika s klasičnimi teorijami ( sanjamo vedno, ko spimo, le spomnimo se ne – spomnimo se sanj le pri zelo plitkem spancu, ko je naš um že delno buden ). Razlika je v tem, da sodobna psihologija, kot znanost ne priznava obstoja duše (duha ) – to prepušča teologiji in filozofiji, vzorce obnašanja človeka pa vleče iz poizkusov na živalih ( Watson, Skinner, Pavlov, Behterjev in njihove šole ). Prav tu je največji prepad med vzhodno in zahodno miselnostjo, ki se izraža v psihologiji ( psiha = duša ). Zahodna civilizacija obravnava psihologijo, kot ločeno znanost, šele zadnjih 100 let ( preje je to bil nek nepomemben privesek filozofije ), medtem, ko je psihologija, z upoštevanjem duše, prisotna v vzhodnjaški civilizaciji že nekaj tisočletij.

Na koncu lahko spregovorim še o “izventelesni izkušnji”. Vsaka izkušnja, ki izključuje najgostejši, snovni ovoj, bi lahko bila imenovana “izventelesna”. Ker pa vemo sedaj, da se naše telo sestoji iz mnogo ovojev, izkušnja nikakor ne more biti izventelesna, čeprav je nesnovna. Petčutnost se namreč konča v umskem ovoju našega astralnega telesa. Že intelektualni ovoj, ki nadzira in vodi samodejni um, deluje na višjih nivojih, torej multidimenzionalno. V intelektualnem ovoju poteka razločevanje in odločanje, ki nato prehajata v gostejše ovoje. To razločevanje in odločanje pa nikakor ni samo na osnovi podatkov petih čutil ( umski ovoj ). Govoriti o transcedentalnem je torej narobe, kot je že beseda transcedentalno napačna in neustrezna. Prav tako, kot “posmrtno življenje”. To bi nam, po tako dolgem obstoju te rubrike sedaj že lahko bilo jasno. PO SMRTI JE BIVANJE – ŽIVLJENJE JE MOŽNO SAMO OB PRISOTNOSTI ŽIVLJENJSKE ENERGIJE!!!!

KARMIČNA SEMENA razlagamo, kot rastlinsko čebulico, ki vsebuje vse napotke za rast. Semensko telo hrani Karmo, pretanjene vtise vseh dogodkov, močno destilirane, iz tega in prejšnjih življenj. KARMA NI USODA, NEOGIBNOST ALI SREČA, MARVEČ REZULTAT PRETEKLIH DEJANJ. Življenje po smrti pa je lahko edino le novo življenje, ki se rodi iz karmičnega, semenskega telesa.

Nerazumen mi je pa strah, ki ga opisuje “malo prestrašena”. Strah je produkt uma in vsak strah je v bistvu “strah pred smrtjo” ali neposredno povezan z njim – strah pred minevanjem. Duša je neminljiva, um pa seveda je minljiv, saj obstaja, dokler obstaja to fizično telo. Ko uravnotežimo delovanje uma, duha in telesa, strah sam od sebe popolnoma izgine. Minevanje namreč pomeni novo življenje…..

Vse potrditve zgornjega so seveda možne tekom postopka regresoterapije, ko terapevt vodi regresiranca v t.im. stanja po smrti – 5 minut po smrti, pol ure po smrti, 2 dni po smrti itd. Regresoterapija nam tako popolnoma prežene strah pred smrtjo, ergo tudi ves strah, če drži logična povezava iz prejšnjega odstavka.

Obiskovalce in bralce pa bi le spodbudil, da si ogledajo tudi teme iz prejšnjih obdobij tega foruma, kjer najdejo mnogo razlag za svoje težave, vprašanja ali probleme.

NATRIPANCI ENI ZADROGIRANI..NIMATE POJMA,SAM TOK VAM POVEM..!!

Berem mnenja na MMC, Twiterju in še kje. Svet je pač poln osamljenih ljudi, ki za praznjenje svojih frustracij uporabljajo WEB, kot ventil . Morda pa je tudi to eden od njegovih namenov, kdo ve…..

Podobne zadeve so se mi dogajale med spalno paralizo in še en kup fascinantnih dogodkov, ki jih enostavno ne morem in nočem pripisat zgolj sanjam. Imam prav tako velik problem s strahom, saj si neštetokrat dopovedujem da ni razloga za paniko, a kljub temu, počutim se grozno…

Teh dveh stvari ne smemo povezovati. Sanje so le nek odraz podzavesti, torej dogodkov in čustev, ki so jih ti dogodki sprožili v nas, pa smo jih uspeli, po naravni poti ali s pomočjo hipnoze, spraviti v podzavest. Starha na drugi strani pa ni produkt umma ali duha. Strah je eden od imanentnih nagonov živih bitij, ki imajo dve kali ali več, kot je imanentni nagon tudi nagon po ohranitvi vrste, nagon po samoohranitvi itd. Ta nagon je prenešen v samem genskem zapisu bitij in se nahava v nas veliko pred razvojem uma in zlasti pred razvojem inteligence.

Če se povrnemo k podzavesti, lahko bi ji rekli tudi “pasivni spomin”, se v tem spominu ne nahajajo le spomini iz tega življenja, ampak, v neki drugi plasti, tudi spomini iz pasivnega dela spomina prejšnjih življenj. Gre za neki postopek “arhiviranja” ali “defragmentacije” v tem delu spomina, bi lahko najenostavneje pojasnili z računalniško tehnologijo, čeprav se dogaja na malo drugačen način ( zapisi niso v binarni kodi ). Vsekakor je problem pogostih sanj z neprijetno vsebino povezan z blokadami na energetskih poteh, največkrat kar s samo popkovno čakro, kjer nej bi se dogajalo dejansko “formatiranje” teh vrst ali plasti spomina ( v popkovni čakri ali v manipura čakri naj bi zgoreli z notranjim ognjem ). To pa pomeni, da ima oseba, ki se ji to dogaja, tudi nekatere druge težave, povezane s to čakro, ki se nahaja na mestu “sončneg pleteža”, saj energetske poti dejasnko odgovarjajo tudi 72.000 živčnim potem v organizmu. V TKM ( tradicionalna kitajska medicina ) bi za tako osebo rekli, da ima prevladujoč JIN in bi jo zdravili v tej smeri, v Ajurvedski medicini bi ji predpisali ustrezna živila, ki spodbujajo dominantno došo v tem telesu, dočim bi v sodobni medicini verjetno iskali krivdo v delovanju endokrinega sistema. Vekakor je taka oseba potrebna “uravnoteženja”, pa naj bo to doseženo po kateri koli obstoječi teoriji, ki jih je še kar nekaj, poleg že omenjenih. Tukaj bom, poleg drugih terapevtskih načinov, povdaril tudi terapevtske učinke joge, zlasti Integralne joge.