izredna denarna socialna pomoč

Pozdravljeni!

8 mescev že prejemam redno socialno pomoč pred tem pa sem izredno študirala. Rada bi čimprej diplomirala, da bo vsaj malo več možnosti za službo, vendar me pri tem ovirajo finance, saj me prijava in izpit prideta skoraj 500 evrov. Ker živim sama z očetom in seveda prispevam tudi za plačilo stroškov, je teh 500 evrov kar težko našparati. Zato me zanima, ali je možno prejeti izredno socialno pomoč za plačilo diplomskega izpita, ali je boljše zaprositi za pomoč za plačilo stroškov in diplomski izpit plačati z redno pomočjo?

ne

Glede IDSP (za pomoč za plačilo stroškov) morajo biti položnice na vaše ime, drugače ne bodo upoštevane

Spoštovana Ga. Tina, nadvse cenim vaše odgovore, saj ste strokovni, ker vedno vsakomur odgovorite, za kar vas prosim tudi jaz. Zanima me, kot je bilo napisano, ali se lahko zaprosi ISDP za naslednje stvari: plačilo stroškov poračuna elektrike, (položnice so pisane na moje ime(, nakup pralnega stroja, in nakup tistih življenskih pripomočkov, kateri so nujni za življenje? Ali si lahko v primeru, da ne morem čakat na odobritev IDSP, ker mi grozi: Odklop elektrike denar vnaprej izposodim? Saj je vsem logično, da bi mi v primeru neplačila grozil odklop. Za njim, pa pridejo še opomin, opomon pred odklopom, izterjava, ter zahteva po plačilu zakonitih zamudnih obresti! Zanima me, ali center upošteva posojilno pogodbo kot dokaz o namembnosti porabljenih sredstev, ali pa mi lahko vlogo za dodelitev ISDP vseeno zavrnejo? Oziroma ali obstaja sploh kakršnakoli argumentacija, na podlagi katere bi mi lahko vlogo upravičeno zavrnili?Ltos, še nisem iskoristil ISDP, razen mestne pomoči, kar pa se ne šteje kot ISDP.
zanima me, bi vas prosil, če mi lahko navedete en sam argument, zakaj center za socialno delo ne plača položnic za telefon, rtv prispevek, registracijo avta, in podobno? Vse to so dobrine, brez katerih težko živimo v današnjih časih, saj smo vendar v 21 stoletju. Se vam zdi, da telefona ne potrebujemo, in da zato, ker smo na socialnih pomočeh ne semo vedet, kaj se v javnosti v medijih dogaja? Ah, saj res, to ni nujno potrebno za življenje, boste rekli. Mar res moramo živeti oprostite izrazu kot klošarji, pa še takrat moramo imeti pravno znanje na nivoju znanih odvetnikov, če hočemo kaj doseči, in se priboriti do nečesar, kar nam že v osnovi po samem zakonu pripada? S temi pravicami, pa bi nas morali seznanjati ravno delovci na centrih za socialno delo, saj so tudi zato tam, in je to njihova naloga in dolžnost. Namesto tega, pa se raje sklicujejo na to, da imajo diskrecijsko pravico odločanja! Ne premorejo niti malo empatije, da bi se vsaj poskusili oživeti v situacijo, v kakršni živi človek, ki jih je prišel prosit za pomoč. Ubogi ljudje, ki nimajo zadosti pravnega znannja, za odvetnike, pa nimajo denarja, česar pa se centri prekleto dobro zavedajo! Kako se lahko socialna delovka obnaša kot nek birokrat, in govori s strankami na način, kot da daje iz svojega lastnega žepa? Ona je lahko jutri na tem, na čemer smo mi danes. Jaz bi vsakega ki bi bil zaposlen na centru preizkusil na tak način, da bi sam moral vsaj eno leto tako živeti, bi se vsaj lažje oživel v vlogo stranke. Jaz bi jih vse dal za leto dni na socialno, pa bi potem sami na lastni koži občutili kako je to, ko bi jim njihovi kolegi rekli, da jim ne morejo pomagati, in da jih ne zanima, kako bodo preživeli čez mesec! Pa naj ljudje izhajajo malo iz sebe, saj imajo tudi delovci svoje družine, saj tudi oni živijo na tem svetu kot mi vsi. Kako lahko socialna delovka sploh pomisli an to, kaj šele nekomu reče, da nje ne zanima, kako bo človek živel, saj je to v direktnem nasprotju z njenim poklicom? Res ne vem, kam gre ta država. Vsakdo bi se moral zavedati, da je lahko on jutri na tem, na čemer smo mi danes! Jaz se na center nisem prišel učit prava, jaz sem prišel po pomoč, kar tudi pričakujem!
Zanima me še nekaj v zvezi s pritožbo kdo je pristojen za njeno reševanje ali. Oziroma, na kak način se jo pravilno vroči. Ali se jo lahko vloži direktno na ministrstvo, kot na drugostopenjski organ, ali jo moram vložiti na centru, in jo oni odstopijo v reševanje ministerstvu?
Kolikor vem, je na koncu vsake odločbe, pouk o pravnem sredstvu, v katerem ni nikjer eksplicitno navedeno, da je potrebno pritožbo nasloviti direktno na center, in jo oni odstopijo ministersttvu. Ampak kolikor jaz razumem pravni pouk, sta podani obe možnosti. Na stranki pa je da izbere, za katero se bo odločila. Skratka katera razlaga je zdaj tista, katera se šteje za pravilno?
Najlepše se vam zahvaljujem za vaše odgovore in vsa pojasnila z vaše strani.
Lp Andrej

Pozdravljeni ga. Tina Kovač. Nadvse cenim vaše delo, saj z veseljem
prebiram vaše strokovne odgovore, ki jih dajete drugim. Imam nekaj
vprašanje. Ali lahko zaprosim za izredno IDSP, za poračun poplačila
elektrike, in ali CSD tak razlog običajno upošteva? Kakšni so
odločilni argumenti, kateri vplivajo na odločitev posameznega csd, in katere csd uporablja za presojo, in na podlagi
katerih odobri ali zavrne posamezno vlogo? Letos sem iskoristil samo
pomoč mestne občine, ostalih dveh izrednih, pa še nisem. Kakšne so vaše
izkušnje s tem? Položnice, so na moje ime.

Drugo kar me zanima mi lahko navedete en sam upravičen argument, zakaj
csd ne plača recimo stroškov nakupa hladilnika, rtv naročnine,
telefona, registracije avta, in drugih sodobnih življenskih stroškov,
ki jih socialno ogroženi ravno tako potrebujemo za normalno vsakdanje
življenje? A zdaj če smo na socialni denarni pomoči, moramo res živeti
kot brezdomci, pod pragom revščine? Gotovo se da argumentirati, da
naštete stvari niso nujno potrebne za življenje, saj tak argument
csd-ji vedno z veseljem uporabljajo, kadar skušajo opravičiti, zakaj so
določeno tovrstno prošnjo s takšno vsebino zavrnili. Ali obstaja kje
spisek stvari, za katere lahko prosiš, in katere ti odobrijo, in za
katere “ne smeš”? Marsikdo, brez teh osnovnih stvari in dobrin težko
živi, saj se te dobrine v 21. stoletju ne smatrajo več kot luksuz.
Čudno se mi zdi, zakaj se delovci na csd nikoli ne postavijo, kaj šele
oživijo v vlogo stranke, saj bi si, če bi bili v njej sami lažje
predstavljali, v kakšni situaciji stranka živi, in bi iz tega tudi
lažje izhajali. Ne razumem, kako lahko socialna delovka na centru za
socialno delo nekomu reče, da nje ne zanima, kako bo nekdo živel? To je
degradacija njenega poklica, saj se je prostovolno odločila za ta
poklic, in bi morala v tem smislu tudi delovati v dobro vseh! Jaz bi
vse delovce na csd-jih dal na socialno za kako leto, pa bi lahko na
lastni koži videli kako to v praksi zgleda, ko bi jim sodelovci rekli,
da jim vloge ne odobrijo, in da jih ne zanima, kako bodo preživeli čez
mesec. Ko prideš na center za socialno delo imaš občutek, kot da si
prišel na upravno enoto. Zaposleni se obnašajo do strank kot uradniki,
kot da ti dajejo iz lastnega žepa, ne iz državnega proračuna. Obnašajo
se tako, kot birokrati, uradniki, ne kot bi se morali socialni
delovci. Zelo radi se izgovarjajo na njihovo diskrecijsko pravico
odločanja, saj znajo samo razlagati zakone in predpise, in nimajo
najmanjšega občutka do človeka! Jaz na center ne pridem študirat prava,
ampak pridem po pomoč, ki jo potrebujem. Če bi želel študirati pravo,
bi se vpisal na pravno fakulteto. Danes se človek v današnjem svetu res
zelo težko znajde, če ni napol pravnik, da se lahko na osnovi zakonov
pribori do pravic, katere bi mu že v osnovi pripadale, in s katerimi bi
ga morali že na začetku seznaniti delovci na csd-jih. Zato pa ubogi
ljudje, ki se na zakone in pravo ne spoznajo, zaradi česar so
prisiljeni sprejeti vsakršno odločitev posameznikov, pa četudi je le ta
samo odraz njihove trenutne slabe volje, in jo morajo sprejeti za
dejstvo, pa če jim je to všeč, ali ne! Centri pa to, da ljudje ne
poznajo svojih pravic, da so neizobraženi, in velikokrat tudi pravno
nepodkovani prekleto dobro vedo, ter se tega zavedajo. Ravno zato, pa
to z veseljem iskoriščajo, in se obnašajo do strank tako, kot se!

Zanima me še nekaj glede pritožbe. Ali drži trditev nekaterih centrov,
da je potrebno pritožbo zoper odločbo centra vlagat direktno na csd-ju,
saj je center prvostopenjski organ, kateri po njihovih navedbah odstopi
v reševanje pritožbo ministerstvu, ki je drugostopenjski organ. ali pa,
jo lahko vlložim tudi sam? Kolikor so mi poznane te stvari, je na koncu
vsake odločbe pouk o pravnem sredstvu, kateri pa eksplicitno ne določa,
na kak način je potrebno vložiti pritožbo. Iz tega sklepam, da sta
odprti obe možnosti, ali da jo naslovimo direktno na ministerstvo, ali
prek csd-ja, kateri jo odstopi v reševanje njemu. Zdaj pa me zanima, katera razlaga
je pravilna?
Najlepše se vam zahvaljujem za vaše odgovore, in vas prav lepo
pozdravljam.
B

Razočaran in Nekdo-nekje!

Ker sta sporočila skoraj enaka, odgovarjam kar obema in na obe pismi.

Glede pomoči, kaj se plačuje in kaj ne, oz. čemu je odobrena pomoč in čemu ne, je napisano v zakonu. In ZSV tudi pravi, da je DSP zadnja pomoč, predtem pa je potrebno izkoristiti vse druge pomoči, ki so dane. Ko so izkoriščene vse poti, se obrnete na CSD, kjer pa, na žalost, kljub temu, da živimo v 21. stoletju, plačilo telefona ni v domeni države (CSD). Kot tudi ne plačilo zamudnih plačil, še manj pa registracije avta. RTV prispevka so prejemniki DSP upravičeni plačila! Za nakup hladilinika je možnost pridobitve IDSP. Glede elektrike in poračuna – ne vem, to boste mogli iti na CSD, mislim pa, da ne bo možnosti. Vnaprej izposoja denarja in izjave izposojovelca ne veljajo na CSD-ju!

Pralni stroj ni nujen za preživetje, saj lahko perete na roke. Oz. lahko brez njega preživite.

Torej, argumenti za pridobitev DSP so zgolj v preživetju in hitrejšemu iskanju zaposlitve oz. vaše problematike (v primeru nezaposlenosti -> zaposlitev, ipd.), medtem ko je IDSP namenjena, ko kljub DSP-ju se še vedno znajdete v stanju materialne ogroženosti.

Glede odnosov zaposlenih je tak tak…. eni so prijazni, drugi malo manj, eni so v stresu in sitni, drugi isto v stresu a tega ne kažejo navzven, ipd. Tudi sama velikokrat naletim na sitnobke; držima pa se načela, da probleme pustim doma, tako, da v službi delujem prijazno – pa čeprav mi je včasih zelo težko. Vendar, nekaterim je še težje.

Pritižba… na dnu odločbe je zapisano kako se lahko poda pritožba (ustno na CSD-ju na zapisnik ali pisno), ter da se pošlje na CSD;
kjer le ta odloči, ali bo o zadevni ponovno presodil, ali pa bo predal vso dokumentacijo na II. stopenjski organ, tj. MDDSZ.

V kolikor boste pošiljali pritožbo na MDDSZ, si boste nakopali samo še časovne stroške, kajti MDDSZ bo vašo pritožbo poslal nazaj na CSD!

ga. Tina Kovač, za vas bi imel nekaj vprašanj glede plačevanja preživnine.
Na forumu sem prebiral odgovore, vendar je veliko odgovorov od mater, za katere pa ne vem, če so pravilni.
Imam hčerko, do sedaj sem plačeval preživnino na bančni račun materi otroka, ker je bila ona upravičena do preživnine po odločbi sodišča. Pri tem ni bilo nikoli problemov. Sedaj pa imam tri vprašanja:
1. hčerka je stara 18 let. Ali lahko preživnino nakazujem na njen bančni račun in ali moram za to pridobiti novo odločbo sodišča ali CSD?
2. hčerka se je vpisala na izredni študij, preko študentskega servisa pa mesečno zasluži od 600 do 800 Eur. Ali moram še vedno plačevati preživnino?
3. hčerka se je od mame preselila k fantu. Zato verjetno mama ni več upravičena do prejemanja preživnine, ker otrok ne živi pri njej. Ali mora tudi mama potem plačevati preživnino otroku (po ”kmečki” logiki, če mora oče plačevati, bi morala tudi mama, ker otrok ne živi več pri njej).

Hvala za odgovore
Uroš