A veš tisto, ko strokovnjaki svetujejo, da ne nosiš jeze in zamer v sebi, da sproti razčistiš, kar ti leži na duši, ker se to sicer kopiči v telesu in vpliva na psihično in fizično zdravje.

No, in potem te besede vzameš resno, pa prej dvakrat zadihaš, da lepo in argumentirano poveš, kar te teži, si pripravljen slišat kakšno pikro tudi na svoj račun … Ampak ne! Ni fora, da bi te kdo kritiziral nazaj, fora je, da kaj nam je pa treba takih pogovorov, dej se rajš nasmej in se delaj, da ni nič, bo lažje za vse.

Iskrenost pa … Je vrednota, ja, dokler se o njej pogovarja tko bolj od daleč, samo znotraj familje … Ne, to pa res rajš ne.

Kakšne so pa vaše izkušnje, mnenja? A emje res lažje, če si rečeš ‘Ma, BMK, sej smo na morju’. A to res se da tko, pa sam mene oz. določen % ljudi žre?

Razčiščevat, ja ali ne? Bit iskren, ja ali ne? Za ljubi mir potrpet pa ama vse, ja ali ne?

Tole tlačenje čustev je v Slovencu kar močno zakoreninjeno, drži? Kako je pri vas?

Ni tako črno belo. Ne greš iz ene skrajnosti (vedno tiho) v drugo (poveš vse). Se prilagajaš situaciji in osebi. Tudi v različnih starostnih obdobjih drugače reagiraš.
Nismo vsi vedno od vseh pripravljeni slišati resnice. Komentar xy osebe te manj prizadane kot isti stavek izrečen od ljubljene osebe.

Za ljubi mir potrpeti vse? Nikakor! Spet pa je vse na situaciji in osebi, izbereš primeren čas. Imam visok tolerančni prag, veliko razumem, znam pogledati iz več zornih kotov, ne obupam takoj … a z glavo skozi zid se pa več ne zaletavam. Če ne gre, ne gre. Move on.

Včasih pride do kritične situacije in regairam, kot pač reagiram, potem pa…mine ura dve in se spomnim fenomenalnega stavka, kako bi na najboljši elegantni način drugi strani zaprla usta…ampak…je že mimo. Mi nič ne pomaga;) Lahko si le zapomnim za podobno situacijo.

Seveda potem meljem v sebi…spet odvisno od situacije in človeka.. Se pa trudim, da čim krajši čas meljem v sebi in spucam ali pozabim.

Tak overthinking ni zdrav.

Tale tema je pa lahko zelo obširna. Seveda je potrebno izrazit svoja čustva, ampak način je zelo pomemben. Tudi to, kaj želimo s tem doseči.

Veliko manj stresnih situacij, frustracij, zamer, obtožb… bi bilo, če bi si med sabo jasno povedali, kako se počutimo, kaj pričakujemo, kaj nas moti, česa si želimo, česa si ne želimo in bi znali slišat tudi drugo stran.
Za tako komunikacijo morajo biti ljudje dovolj zreli, kakor je danes moderno, biti v stiku sami s seboj. To je danes tolikokrat uporabljena besedna zveza. Kako pa človek pride v stik s samim seboj, kako lahko začuti sebe in potem tudi druge. Vprašanje srca. Jao, kako težko. Slišat svoje srce, kaj potrebuje. Kako stoka, ker je tako zapostavljeno, podhranjeno, da BOLI, da nori. Objet samega sebe, objeti svoje srce in mu privoščit malo hrane, malo ljubezni.
Ne izpustiti v svojem življenju priložnosti, da se naučimo čutiti. Za to so nam potrebne izkušnje. Stik z drugim človekom. Stik z drugim planetom.