Živjo,

imam 28 – let in upam, da mi lahko z nasveti pomagajo tisti, ki imajo v podobnih letih bolj urejeno življenje.
Imam dva poklica, v katerih ne dobim službe.
Po končanem študiju sem dobila službo s srednješolsko izobrazbo. V vseh 4 letih po faksu imam le 15 mesecev delovne dobe.

Ker v dveh letih po izgubi službe nimam sreče pri najdbi nove, sem šla na prekvalifikacijo v zdravstvo.

Vse te tri odločitve težijo na odločitvi staršev. Pač ker je zadnja se izkazala tudi po uradnih statistikah za pravilno glede na razmere, sem požrla ponos in se usmerila v zdravstvo.
Dovolj mi je praznih spodbud staršev, da sem se pravilno odločila, da bom hitro dobila službo v tej smeri, da naj pozabim na preteklost. Ko smo pa v sporih pa so vedno grdi očitki, da kaj sem se tako odločala v preteklosti, da sem sedaj brez službe, ko pa VSI OSTALI imajo stalno zaposlitev. Vedno so boljši VSI OSTALI, kljub zelo dobrim dosežkom tekom izobraževanja. Pač službo dobijo samo TA PRIDNI. Moj trud, ki pa je LE NA PAPIRJU, pa žal ni nič.

Bojim se, da sem se zopet zafrknila pri slednji odločitvi in da bo isto kot pri prvih dveh. Po tri do 5 let brez službe in brez prihodnosti. Kaj bom pa počela pri 40?

Edina “smiselna” izjava, ki jo slišim tekom prepira je, da je najbolje bilo, če me nikoli ne bi šolali in bi samo bila čistilka. Imela bi nek delovni staž in morda tudi stalno službo.

Službe pač enostavno ne bom dobila niti preko staršev niti preko prijateljev, saj sem do sedaj vedno bila zavrnjena ali pa mi ne odgovarjajo na prošnje