Izkoriščanje študentov
Pozdravljeni
Sem 24 letna študentka, pred enim mesecem sem pričela delati v restavraciji, ki se je na novo odprla.Začetek je bil spodbuden, sedaj pa se v službi soočam z hudim izkoriščanjem.
Namreč študentje, ki delamo za njih, nimamo ne obljubljene malice (ki naj bi bila v restavraciji), ne odmora, delamo po 10-14 ur brez pavze, ko pa kateri skoči na cigaret (skadimo največ 3 cigarete v prej omenjenem delovnem času), nas gledajo grdo, tako da niti na cigaret nihče več ne upa.Naj omenim, da je več kot 8 ur izredno naporno delati brez da dobiš karkoli za jest. Pa tudi če bi si s sabo prinesla, ne bi mela časa pojest. Drugi problem je, da študentom sploh ne povedo, kdaj naj pridemo delat.Pokličejo nas isti dan ali prejšni večer, ne vemo, kdaj bomo lahko šli od tam, spraševat pa ne upa nihče, ker so nekaj študentov že odslovili ker so šli na malico ali pa niso mogli priti delat takrat, ko so jih poklicali.Ko smo pričeli študentje delat, smo en teden čistili in urejali restavracijo po 12-13 ur na dan, sedaj pa sem slišala, da nam tega sploh ne nameravajo plačati (okrog 60 ur) ampak samo strežbo.
Ker sem sama bila sedaj 3 mesece iz službe ostala sem pa že brez avtomobila, do restavracije pa imam blizu, ne želim pustiti službe, saj sem v finančni stiski. Mi pa delo zelo slabo vpliva na psiho, saj me res izčrpa da delam lačna in po toliko ur brez pavze.Poleg tega poleg še študiram, kar mi ne uspeva ob takšnem delovnem času (delam 7 ali 8 dni zapored po 10 -12 ur, en dan prosto, pa spet).
Ker sem sedaj oddelala komaj en mesec, plače pa še ni bilo, me je strah, da če jih obvestim, da ne pridem več delat, v kolikor se razmere ne uredijo, da mi sploh ne bodo plačali, potrjeno napotnico, za katero jih prosim že dva tedna, še nisem dobila.Kakšne so moje možnosti? Odločila sem se, da bom še delala nekaj časa, potem pa pustila, ampak me je strah da ne bi dobila plačano potem vsega…
Kakšni nasvet?
na kakšen način pa si registrirate delo? kar tako malo na oko?
sicer ne vem čisto točno ali študiraš ali delaš, ali kar tako malo obojega kot je za Slovenistan značilno
na tvojem mestu bi se ozrla za kakšnim drugim delom.
Škoda pa ker noben nima jajc in bo spet en kretenčič zaslužil z brezhrbteničarji.
Vsa vprašanja glede plačila pošiljaj lastniku pismeno po meilu (priporočeno bo sumljivo), meile printaj, da boš zbirala dokaze. v meilu bodi konkretna, a zelo vljudna.
Npr.
gospod xx,
Se opravičujem, vendar sem iz včerajšnejga razgovora z vami razumela, da bo plačilo za april 2013 za pripravljanje vašega lokala XX za odprtje in za strežbo prispelo danes. Ker res nujno potrebujem denar, bi vas lepo prosila, če lahko preverite, kje se je zataknilo s plačilom. Kot veste sem v času od 5.4 do 15. 4 opravila 60 ur pri urejanju lokala in v aprilu še 40 ur strežbe, kar je skupaj 100 ur aprilu 2013, to naj bi zneslo 600 EUR.
Če ne bo dogovora na meil, pošlji naslednji dan ponovno.
Gospod .. Se opravičujem, vendar ogovora na spodnji meil nisem še prejela. Pišem ponovno, ker zelo nujno potrebujem denar in sem pomislila, da se je meil kje izgubil.
VSe delaj pismeno!
Sicer pa se glede delovnih pogojev morate združiti in nastopiti skupaj. Malo potipajte drug drugega, najprej najdi enega somišljenika in potem mrežo širite. Ko vas bo najbolj potreboval, takrat nastopite z upravičenimi zahtevami.
Vsi skupaj se morate z njem pogovoriti, če ne bo nič bolje pač ne pridite delat in bo restavracija prazna tisti dan, delovati morate skupaj, res se ne poniževati in delati brez plačila, malice ali bilo kakšnega odmora, ljudje ne se pustiti zaj……. imejte svoj jaz in dvignjeno glavo, niste menda ovce in pa seveda prijaviti ga obvezno, če ne bo nič bolje.
Očitno človek sledi do delavca krivični državi in nekaznovano uvaja sužnjelastniški sistem. Te stvari se dogajajo že vsepovsod, kolegica mi je pravila, da v firmi kjer ona dela, vsi čudno gledajo, če odideš po 8- urnem delovniku domov. Nekako se že sprejema, da se dela neplačane nadure vsak dan, torej so na delovnem mestu po deset ur in več za fiksno plačilo. Vsi potem rečejo, saj to je povsod tako, vmes pa nam kradejo težko pridobljene delavske pravice in nas spreminjajo v hlapce.
Kot študentka ne delam redno, ampak samo med poletjem ali pa za kakšna krajša dela (npr. deljenje letakov). To, da boš dobila izplačan vsak cent obljubljenega, po mojem mnenju niti ne upaj.
Sem delala nekaj časa nočne v nekem skladišču, si pisala ure in nadrejeni mi je tudi podpisal opravljeno delo. Ko pa bi morala dobiti plačano, so se začela izmikanja ter grožnje, da če mu ne neham težit, da mi nič ne bo dal. Na študentskem servisu so mi povedali, da ne morajo nič, ker se delodajalec ne odziva, grem na inšpektorat za delo in mi povedo, da ne morejo nič in da to ni v njihovi pristojnosti. Po cca. 3 mesecih dobim približno 50% izplačanega. Ostalo nisem nikoli nikoli.
Pa to je samo en primer. Pri vseh daljših delih (ko sem delala več kot en teden), nikoli nisem dobila plačanega vsega. Največ 80% – največkrat z obvestilom o nižji urni postavki, kot je bila na začetku dogovorjena.
Ker te razumem, da to službo nujno potrebuješ še vsaj nekaj časa, ti drugega kot lepa beseda ne pomaga. Je pa res, da lepa beseda zelo redko najde lepo mesto. 🙁 S takimi odnosi na delovnem mestu pa se ne spopadamo samo študentje, ampak tudi kar nekaj ostalih Slovencev…