Izgubila sem mami – kako naprej?
Lep pozdrav!
Zrelost-nezrelost, res te ne razumem več. Zakaj presneto stalno visiš na netu, če se ljudje pogovarjajo sami s seboj. Čudno. Kdo si potem ti? Nihče?
Kot sem imela priložnost videti, ti Štefka samo odgovarja na tvoje zelo, zelo “zrele” poste, in to očitno pomeni, da se pogovarja s teboj (ne sama s sabo).
P.s.: Ti pa svetujem, da malo bolj prebereš moje prejšnje poste in boš videla, da nikomur nisem dajala nobenih slabšalnih pridevkov, niti nisem nikogar podcenjevala ali karkoli drugega.
lp
Ok, tebi še odgovorim, si me izzvala, ker ne tako prostodušno sprašuješ očitne stvari:-))))))
Ne rabiš biti ravno einstein za razumet – je treba samo povprečne možgane vklopit. Štefkinih čisto nekoherentnih in neizdelanih klobas že davno ne berem in to sem ji tudi povedala, a ona še kar naklada. Z mano se pač ne pogovarja, ker za pogovor sta potrebna dva sodelujoča:-)))
o tvojih napadih in izbruhih sem pa že dovolj povedala, samo itak jasno, da nočeš ne slišat ne videt.
Izvolita in se pajdašita s štefko, veliko užitkov vama želim – itak se največji zavezniki skujejo ravno takrat, ko se ‘zarotijo’ proti komu, tako da eto, imata kosti za glodat še in še:-)))
Jaz sem se pa že itak preveč vpletla v tole. Svoj pogled sem podala, kdor razume, razume, kdor ne, pač njegov problem. Tema je bila nekaj časa zanimiva, zdaj gre pa samo še za izgubo cajta.
zdej pa res, ne mislim niti odpirat več tega. vseeno ti pa želim, da čim prej greš naprej. srečno.
Način komuniciranja “zrelosti-nezrelosti” je lep pokazatelj jeze in užaljenosti. Pridemo spet do tega, da ugotovimo, ko nekomu servirajo očitke o jezoritosti, žaljivih pridevkih, izpadih, izbruhih, da sam ravno to počne, kar misli, da počne drugi. Potem naj pa še kdo reče, da ne govorim o dokazljivih dejstvih, ki jih imaš pred očmi.
Najbolj “interesantni” so pa zraven še z lastnostjo, ko že nekajkrat povedo, da ne bodo sodelovali v debati, ker je to zguba časa, pa so tako neodločni, pa vseeno še malo svojega izbruha podelijo drugim. S svojimi žaljivimi opazkami. Pajdašenje ni ravno vzorna opazka. Zato naj najprej taka oseba pri sebi malo razčisti, predno se drzne komu sploh kaj očitati, kot je to storila “zrela” napram Sončici.
Sončka, povej mi, a ni tole izražanje glede pajdašenja tkole malo jeznorito, ker človek tudi sam ne razume, da se z njegovim mnenjem ne bodo vsi strinjali. In ko se ne strinjaš, je lepo prikazan odziv osebe, ko očitane stvari drugim, pridno sam uporablja.
Sonči, a misliš, da bo zdržala in se držala tega, kar je na koncu zapisala?
Gospa “zrela”, predno nekomu namignete, da noče videti ali slišati, je to pri vas stestiran nasvet, ker nimam tega občutka, da se ga držite, ko gre za vas. Zato je morda neumestno, da nekdo nekaj nekomu svetuje, a se sam tega ne drži.
Po drugi strani ne razumem dobro “zrele”, ko govori o glodanju kosti. Ali gospa “zrela” sklepa iz sebe, ker sama morda to počne? Ne vem, zakaj meni, da je tako pomembna, da bo ona tema, o kateri bom klepetala s komerkoli že? No, malo realnosti ne škodva človeku, da je tako pomemben, da se naj bi ukvarjala z njim, ko zaključim debato na forumu.
Ja Sonči, tako je, če človek ne razumi, da je dialog dialog in če navsezadnje poda feedback, ja ne vem no, je potem odgovarjala strežniku ali kako bi tole človek zastopil? Toliko izgube časa pa človek res ne more prenesti, ker očitno mu le ni zguba časa, če še vedno odgovarja in stremi z nepotrpežljivostjo do tistega, ko se ljudje začno potem kregati. No, tega užitka od mene ne bo dobila, je pa res zanimivo takole, glede mnenja zgube časa, pa še kar odgovarja, saj pravim, ne vem komu, če sta v dialogu vsaj dva udeležena.
Petek je, počitek bo pasal in bo tako nekaterim tudi kakšen živček sprostil, pa bo tudi sam kaj videl, slišal, pa bo takoj bolje. V zadnjih nekaj prispevkih se je zrelost res prikazala pri “zrelih” ljudeh. Odzivi, kot pri petletnem otroku.
Uživajte, vreme je lepo, sonček je tudi. Lp
Meni tudi ni jasno, čemu se marna in pod drugim nickom zrelost-nezrelost tako razburja, ker je bilo dekle navezano na mamo. Hvala bogu, da je bila in to v času, ko opazujemo nesrečne družine. Iz povsem nejasnega razloga se promovira navezanost na mamo, kot nerelost. nasprotno. Nezrelo se mi zdi, da nekdo reče: “Polnoleten sem, mama, ko te jebe.”
to naj bi biu forum, ki bi njaj ljudem pomagal pri nasvetih, ne pa, da te vsi napadajo, ko predoug žaluješ itd. Prou ne morm verjet kak folk ste ta-eni.
Meni je mama umrla pred dveh letih in moram reči, da bolečina ni izginjala, ampak je bila vedno večja, sama pa sem vedno težje funkcionirala. Na koncu sem videla, da ne bom zmogla sama in sem obiskala zdravniško pomoč.
Sedaj že 4 mesece jemljem antidepresive in moram reči, da se bolje počutim, nisem več tako otopela, na svet pa gledam bolj pozitivno.
Antidepresivi niso nek bavbav kakor mislijo eni, osebi le pomagajo, da se ji v možanih zopet začne sproščati hormon sreče, kateri se je nehal proizvajati zaradi nekega stresnega dogodka(izgube ljubljene oebe).
Polagam vam na srce če ne zmorete sami poiščite pomoč.
P.S. Pa upam, da me ne bo kdo ozmerjal z nezrelostjo ali čim podobnim.
Poskušam le pomagati.
Lepo se imejte
Snežinka, vsak si v svojem trenutku pomaga kot si zna. Zato menim, da nobena opcija ni napačna, če človeku le pomaga na poti navzgor. Lahko gre le za izlitje besed, lahko gre za opcijo, katero ste izbrala vi.
Tisti, ki si prizna, da potrebuje pomoč nekoga, ni bistveno koga, je storil že velik korak. Tisti, ki napadajo, obsojajo, se strinjam, da menijo, da Bogovi, a so le jezni, ker smo si različni in ne delujemo tako kot oni. Čeprav so morda še v večji stiski, ker so se vedno “dokazovali” kot močne osebe in ne dovolijo, da bi tudi njim kdo pomagal, čeprav samo z vzpodbudno besedo. Nihče, ki se imenuje človek ni robot, niti stroj, ki bi mignil na tipko on/off.
Mi lahko v forumu Nosečnost kdo pomaga s kakšnim nasvetom?
Hvala.
Svetloba, hvala za lepe misli.
Sama se nagibam ob vseh umrlih na tole in upam, da pripomore še komu, da mu bo lažje:
Ni smrt tisto, kar loči nas
in življenje tisto, kar druži nas,
so vezi močnejše,
nepomembne zanje so razdalje, kraj in čas.
Ostaja vez, ki nas ne more ločiti,
ki druži nas
in povezuje v duši.
Čim manj težkih trenutkov vam želim in kljub morebitnim tegobam, naj vas sonček in svetli trenutki v duši ne zapustita.