Izgubila sem bitko
Pozdrav vsem bralcem. Sem mati dveh otrok. Starejša je stara 6 let mlajša 10 mesecov. In sem v veliki stiski.
Prva hči je iz razmerja ko sem bila stara 18 let. Zanosila sem in se zavestno odločila da jo obdržim, da bom nekako. Njen oče se je strinjal z mano. Bila pa sva zelo mlada, zato se nama žal ni izšlo. Spoznala sem sedanjega partnerja s katerim sem se po dveh skupnih letih odločila za še enega otroka. Mislila sem da je najia veza uspešna in da sva dovolj zrela in odrasla da skupaj opraviva izpit za zdrav razvoj družine. Žal se ni izšlo. Malo pred porodom so se stvari začele spreminjati. Jaz noseča…polna hormonov in seveda tečna…on pa kot moški ki je star 37 let in pričakuješ odraslega človeka, zrelega in razumevajočega, sploh zaradi dejstva da je bila ideja imeti še enega otroka njegova..popolnoma nerazumevajoč, nobene topline, ničesar. Takrat sem si zelo želela moškega ki bi me majčken objel, me pocarkljal on pa kako sem tečna neznosna,kako ne razumem da je zmatran in me ne more objet, mal stisnit k sebi. Kot nosečnico me je to ZELO prizadelo. Bilo je veliko krega. Pa sem si mislila…še mal pa boš rodila pa se bodo tudi tvoji hormončki malo umirili. Napaka. Postalo je neznosno. Me ponižuje, govori da šuntam starejšo hči proti njemu in tudi zelo boleče je ko mi reče da ga sovražim in podobno. Nevem kje dobiva ideje ki bi jih jaz pripisala 16 letniku. Kako sploh lahko sovražiš človeka s katerim si se odločil za otroka. Ne sovražim očeta prve hčere pa čeprav me je prizadel na zelo podel način. Pol leta po tem ko sva se razšla še vedno nisva mogla komunicirat. Storila sem vse da ga prepričam v to da pri najini komunikaciji za nadvlado najbolj nastrada najin otrok…in to samo zaradi najinega ega. In uspešno sva prešla na zdravo komunikacijo. Človeška zadrgnjenost nas včasih kar mal postran gleda. Z njegovo sedanjo ženo sva dobri prijateljici, z njim se tudi dobro razumem in imata še eno hči. Vsi se zgražajo ko gremo na skupni dopust:”Z njim greš na morje…in z žensko ki ti ga je prevzela. Kolk si neumna!!!” Ni mi ga ona prevzela, in vem da nisem neumna ker s tem omogočam nek zdrav odnos med najino hčerko in njim, brez nepotrebnih vzorcev kjer bi živela v prepričanju koliko je en slab.
Sedaj pa k mojemu problemu. Moški s katerim živim me prizadene takoj ko me lahko.Ko sem zanosila sem hodila v šolo ob delu. Žal nisem dokončala šole kot najstnica.To je bila cena ko sem se odločila za otroka. Kasneje mi finančno stanje ni omogočalo šolanja in tako sem pri 22 končno začela delati šolo.:):) Pa sem zanosila. Moj partner je seveda poznal celo situacijo. Vedel je da nimam redne službe in ne bo porodniške. Pogovorila sem se z njim tudi o tem, če je prepričan da bo tako šlo. Seveda,seveda…bova že ….Že 2 meseca po porodu me je začel obmetavati z žaljivkami koliko sem nesposobna in zakaj ne grem delat. Naj povem da sem do takrat plačevala stroške …položnice..tako da je šla skoraj vsa podpora samo za stroške… In kam naj dava otroka?…in ni bilo odgovora. Z veseljem bi šla delat….Z veseljem…Primerja me z VSEMI ostalimi ženskami ki imajo redno službo in seveda porodniško, kaj pa ti nesposobnica….tudi službe nimaš!! Vse kar se dogaja ovija v laž, in me na koncu prepričuje v bujno domišljijo. So pa tudi zunanji opazovalci , ki vidijo najino vezo…nihče ne obtužuje mene.Vidijo!
Ne trdim da sem pa jaz najboljša in nikoli nič ne rečem…ni res. Odreagiram nazaj. Ne se pustit zatret.
Napisala sem na kratko o nama…brez najgrših stvari…
Želim si oditi…zaživeti sama…z otroci…ampak kako???
Žal mi je otrok. Najbolj trpim ko vidim par žalostnih oči ki naju spremljajo ob vsakodnevnih prepirih na jakosti pogovora ob zvočniku na koncertu. Vem da moja otroka strašansko trpita, ko jim ne morem nuditi zdravega doma, kjer prevladuje ljubezen in spoštovanje. Žal mi je vzorcev ki jima jih nehote vcepljam v glavo. Za naju je prepozno…nimava več prihodnosti…ničesar…mogoče če bi igrala pred otroci…ali bila vsaj tiho pred njima…pa tudi to je slabo..saj prav oni čutijo vso negativno energijo, ki se počasi vceplja tudi v njiju..
ŽELIM STRAN…HELP ME…PLEASE!
Pozdravljena Gaja!
Prav imate, da nočete več prenašati psihičnega nasilja, v obliki poniževanja in izživljanja, ki ga nad vami izvaja partner. In prav je tudi to, da mislite tudi na otroka, ki sta priča tem konfliktom.
V kolikor se partner ni pripravljen spremeniti, kar pomeni, da bi se moral vključiti v kakšno svetovanje, vam svetujem, da uresničite svojo željo in odidete. Če nimate možnosti bivanja z otrokoma pri starših, sorodnikih ali prijateljih, pokličite v materinski dom, katerega lokacija vam najbolj ustreza in se pogovorite o možnosti sprejema. Pred odhodom pa bi se bilo potrebno pogovoriti tudi o stikih partnerja s hčerko, kar lahko urejate na CSD.
MATERINSKI DOMOVI:
Zavod Pelikan Karitas , Materinski dom Škofljica in Materinski dom Višnja Gora, Gumnišče 5, 1291 Škofljica
tel:01 3667721
e-mail: [email protected]
Center za socialno delo Ljubljana Šiška, Materinski dom,
Celovška 195, Ljubljana
[email protected]
Zavod Karitas Samarijan, Materinski dom Solkan in Materinski dom Cesta, Skalniška 1, 5250 Solkan
tel: 05 3300244
e-mail: [email protected]
Talitakum zavod za pomoč materam in ostarelim Postojna, Ljubljanska 28, 6230 Postojna
tel:05 7203984
e-mail: [email protected]
JZ SOCIO, Materinski dom Celje, Stanetova 4, 3000 Celje
tel: 034924044
e-mail: [email protected]
Center za socialno delo Maribor, Materinski dom Maribor, Na Jelovcu 22, 2354 Bresternica
tel: 02 6232552
tel: 02 6232526
e-mail: [email protected]
Saj se bo rešilo. Le pokličite na katero od zgornjih številk vsaj za pogovor. Te bitke pa niste mogli dobiti, saj ni bilo odvisno od vas. Če bi bilo odvisno samo od vas, mislim da bi jo dobili, ker se da razbrati iz vašega pisma, koliko moči in trdne volje premorete. Zato verjamem, da se bo za vas in hčerki vse dobro izteklo. Srečno!
Gaja!
Nikoli ni prepozno,da odideš iz tako nezdravega razmerja!
Če mu ni pomoči,reši sebe in otroka.Deklici rabita stabilno in uravnovešeno mamico,zato,ne dovoli,da kdorkoli tako ravna z vami,kot tvoj mož.Če se bo tako nadaljevalo,znaš pri 30 biti razvalina.Tega pa verjetno ne želiš?
Ta večja hči verjetno na tiho čaka in pričakuje,da mami v pozitivnem smislu nekaj naredi.6 letnica,ni dolžna prenašati njegovih žaljitev in neumestnih opazk!Včasih je škodo težko popraviti in je potrebna daljša rehabilitacija.
Vse ostalo,kar si zamudila,boš imela možnost nadoknaditi,ko boš sebi in deklicam omogočila človeku dostojno življenje.
Tako si boš povrnila moč in energijo in boš videla,da ti bo uspelo!
Pa korajžno in ne pusti se zatirati do onemoglosti!
Lp !!!