izguba partnerja
Spoštovani!
Moja zgodba je žalostna toda resnična.Dva tedna po tem ko me je zapustila partnerka z otrokom sem še vedno v šoku.Po dvaindvajsetih letih skupnega življenja to je skoraj polovico življenja nekega dne pravi da me zapušča.Pobere cunje in nekaj bele tehnike naloži v kombi in oddide z otrokom.Ko sem se pozanimal kam se je odselila sem ugotovil,da v stanovanje ki je bilo grajeno za zaposlene pri obrtnikih.Pred nekaj leti sem jo vprašal ko sem opazil na njeni plačilni listi da ji odtegujejo za stanovanjsko problematiko zakaj to plačuje in da naj vpraša šefico zakaj ji trgajo za stanovanjsko problematiko mi je odgovorila da sam dobro vem kako jim ne paše če preveč sprašuješ.In tako je tudi ostalo sam se nisem več obremnjeval z to zadevo.Preprosto nimam razlage zakaj je to storila,kot je nekoč sama dejala ni bila nikoli zaljublena v mene ali me ljubila bi lahko vedel da tukaj nekaj ne štima.Vendar ko ima človek nekoga rad in mu pomeni vse na svetu se z takšnimi stvarmi ne ukvarjaš.V življenju sem bil močno prepričan da me ne more nič uničit,ko sem pa to doživel se je pa za mene porušil celi svet.Nasalednje jutro je bilo najhujše zame,vse sem že imel pripravljeno da se obesim ko se prav tisti trenutek pojavi moj angel varuh in mi preprečil to dejanje.Mogoče dobro mogoče slabo zame,jaz pravim za vse je potreben čas.Lp.Miro iz Celja
Pozdravljen!
Vsaka stvar je za nekaj dobra in tako je tudi ta. Saj, če te ni imela rada, kaj se potem tako mućiš, očitno si bil sam slep, kaj si pa dobival vsa leta od človeka, ki te ni imel rad.Ali si jo imel, ker ti je prala, likala, gospodinjila, kaj pa si čutil v srcu, kje je bila ljubezen.
Meni se je zgodilo, da sem še daljši čas kot ti, živela ob človeku, ki me ni imel rad, pa sem ga imela sama rada (ali sem se slepila) in z njim otroke. Za preživet vsa leta nazaj, sem si zadala cilj, da otroke spravim do odraslosti – polnoletnosti, nato poskrbim zase. Pred dobrim mesecem sem se tako odselila. V duši mi je bilo za obesit se oz. za umret, ker sem zapuščala dom, ko si navajen na rutino in na vse okrog sebe; a so mi hčere dejale, dovolj si se žrtvovala za nas, pojdi in imej svoj life. Tako sem preživela in mi gre vedno bolje. Čas celi rane, življenje gre naprej in mi z njim, zato vedi, da se bodo stvari uredile in utirile po novih poteh in ti želim, da srečaš človeka, ki ti bo po duši in srcu blizu, ki bo s tabo, zato, ker ti bo zaupal, te cenil in spoštoval in te imel rad takšnega kot si. Lep dan in lp.
Poznam primer podoben tvojemu a povem ti, da ni vse tako črno kot je prvi moment. Zgodilo se je mojim znancem, da sta šla narazen čeprav je zgledal idealen par in srečna družina. Zdaj po enemu letu sta vsak z novim partnerjem in sta bolj srečna kot prej oba. Ne obupaj vedno se nekaj zgodi z razlogom.